116 let od otvoritve prvih olimpijskih iger moderne dobe

Prve olimpijske igre moderne dobe so bile v Atenah v Grčiji in jih je 6. aprila 1896 slovesno odprl grški kralj Jurij I. Otvoritvena slovesnost je bila ob 75. obletnici grškega gibanja za neodvisnost. Nastopali so moški iz 13 dežel v 9 športnih panogah: tenisu (posamezno in dvojice), sabljanju, dviganju uteži, atletiki, kolesarstvu, rokoborbi, streljanju, plavanju in telovadbi. Predvidena so bila tudi tekmovanja v veslanju in jadranju, ki so bila zaradi slabega vremena odpovedana. Odpovedana sta bila tudi turnirja v kriketu in nogometu zaradi nezadostne udeležbe.

Zmagovalec je prejel oljčno vejico in srebrno medaljo, drugo uvrščeni pa lovorovo vejico in bakreno kolajno. Rdečo nit atenskih iger gre iskati v obuditvi starih idej in uresničitvi dolgoletne želje barona Pierra de Coubertina, očeta novodobnih olimpijskih iger. Zaradi hude finančne stiske so bile igre pod velikim vprašajem, a ob nesebičnem prizadevanju prestolonaslednika Konstantina, sicer tudi predsednika organizacijskega odbora, in ob velikodušnosti Georgiosa Averoffa, ki je daroval 900.000 zlatih drahem, je do premiere vendarle prišlo. Dodatno finančno injekcijo sta predstavljala še loterija in prodaja prvih znamk s športno vsebino. Tudi med samimi igrami ni šlo brez zapletov. Slabo vreme je namreč dobesedno odpihnilo tekmovanji v veslanju in jadranju, zaradi nezadostne udeležbe pa so bili organizatorji prisiljeni odpovedati turnirja v nogometu in kriketu.

Čast prvega olimpijskega zmagovalca je pripadla ameriškemu atletu Jamesu Brendnu Connollyju, ki je slavil zmago v troskoku. Sledeč zgledom antičnih iger je zmagovalec prejel oljčno vejico, ob tem pa še listino in srebrno kolajno. Drugo uvrščeni pa so dobili v dar lovorovo vejico in bakreno kolajno.

Most med igrami v Atenah in antičnimi igrami je tvorilo tudi tekmovanje v metu diska. S simboliko pa je bil prepojen še maratonski tek. Znamenita atletska disciplina, ki je v program olimpijskih iger vključena še danes, poteka v spomin na tek sla po bitki pri Maratonu leta 490 pred našim štetjem. V Atenah 1896 se je na listo »nesmrtnih« z maratonsko zmago vpisal domačin Spiridon Louis. Prve olimpijske igre moderne dobe so potekale brez slovenskih predstavnikov.