18.seja IO OKS

Stališče OKS o univerzijadi v Mariboru leta 2013 je uvodoma pojasnil predsednik Janez Kocijančič: "Če pristojne institucije dajo soglasje h kandidaturi za izvedbo športnega dogodka pozneje ni razloga, da od sodelovanja odstopijo. Toda od univerzijade mora imeti korist študentski šport pri nas, pri tem pa je potrebno opozoriti, da univerzijada ni prvorazredni športni dogodek, kot so olimpijske igre ali svetovna prvenstva. Projekt mora biti organiziran racionalno. Tekmovanja naj se organizirajo na že obstoječih objektih, ki se jih po potrebi posodobi. Soglasje k izvedbi smo dali, vendar z bistveno manjšimi cenami za izvedbo, kot so jih nosilci predstavili sedaj. Pri tem je potrebno imeti pred očmi trenutno stanje gospodarstva. OKS ne umika podpore, vendar pa je potrebno univerzijado organizirati racionalno."

Slovenske zveze, zlasti uspešnejše, se lahko po besedah v.v. direktorja direktorata za šport Marka Rajštra nadejajo več denarja iz proračuna, kot lani; na voljo naj bi bilo 34.993.333 evrov, od tega 15.122.615 evrov za programe. "Panožne zveze bodo lahko, glede na uspešnost ali neuspešnost, prejele največ 20 odstotkov manj, kot lani, najuspešnejše pa tudi do 48,5 odstotka več. Za leto 2008 je bilo potrjenih 29,3 milijona evrov proračunskih sredstev iz nacionalnega programa športa, realiziranih pa le 17,4 milijona evrov," je Rajšter navedel nekaj podatkov iz rebalansa proračuna. Verjetno bo preteklo še nekaj mesecev, preden bo denar tudi v resnici prišel v šport. "Slovenski šport je eden redkih področij, ki tudi pet mesecev ali več ne dobi denarja iz proračuna. Kaj bi se zgodilo, če ne bi dobili denarja denimo Klinični center ali Drama v Ljubljani. Velike obljube slovenskemu športu so bile pesek v oči. Lani je naš šport izgubil kar 11,8 milijona evrov za investicije, ker jih ni bilo. Delo v Planici, denimo, še vedno stoji, saj niti vsa zemljišča še niso odkupljena," je ob tem opozoril Janez Kocijančič.

Člani IO OKS so pregovorili  tudi o vlogi OKS v slovenskem športu, predvsem o sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport (MŠŠ) ter Fakulteto za šport. "V različnih obdobjih je bilo sodelovanje med OKS in MŠŠ različno, včasih je tudi 'opešalo'. Sedaj sodelujemo pri reševanju statusa vrhunskih športnikov, urejanju zdravstvenih pregledov športnikov in boju proti dopingu. Zavedamo se tudi nujnosti informacijske podpore slovenskemu športu," je pojasnil Rajšter in dodal, da lahko dobro sodelovanje OKS in MŠŠ pripomore k temu, da bo slovenski šport lažje prebrodil trenutno gospodarsko krizo. Edi Kolar je menil, da država ne more imeti vloge tistega, ki postavlja strategijo razvoja športa, ker je to naloga civilne družbe. Dekan FŠ Milan Žvan je menil, da bo sporazum med OKS in FŠ, ki ga bodo v kratkem podpisali, trdneje določil naloge ion točke sodelovanja.

V razpravi o osnutku novih pravil OKS je predsednik Komisije za pravne zadeve in organiziranost Dagmar Šuster dejal, da je potrebno pred tem sprejeti deset drugih pravilnikov. Med ključne točke je uvrstil vprašanje, kako organizirati in voditi Fundacijo za šport in druge ustanove športa, izpostavil problematičnost obstoječega zakona o športu in nacionalnega programa, ter poudaril, da je v osnutku izrazito okrepljen položaj športnikov, tudi z uvedbo varuha športnikovih pravic.