19. seja IO OKS

Na 19. seji Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije so člani, med drugim, imenovali slovensko delegacijo za nastop na Sredozemskih igrah, ki bodo konec junija  v Pescari, se v nadaljevanju seje seznanili s  projektom in finančnim načrtom za ZOI Vancouver 2010, potrdili protidopinška pravila Nacionalne antidopinške komisije, razpravljali o poročilu o finančnem poslovanju OKS v letu 2008 in obravnavali finančni plan OKS za leto 2009  se opredelili do kandidature Bleda za ZOI 2018.

Imenovana je bila slovenska reprezentanca na letošnjih sredozemskih igrah v italijanski

Pescari, ki jo bo vodil Matjaž Jemec. Na seznamu je trenutno skupaj 203 članov, od tega 67 športnikov in 65 športnic v 21 športih; Atletska zveza Slovenija bo dokončen seznam dala po atletskem pokalu konec tedna v Velenju. Trenutno je v atletiki in veslanju po sedem športnikov, plavanju sedemnajst, rokometu (ženske) šestnajst, odbojki dvanajst, športni gimnastiki deset, judu, strelstvu in cestnem kolesarstvu po osem, jadranju šest, konjeništvu pet, karateju, balinanju in golfu po štirje, kajaku in kanuju na mirnih vodah in rokoborbi po trije, v petanki, boksu, ritmični gimnastiki, odbojki na mivki in tenisu pa po dva.

IO OKS je sprejel sklep, da Janeza Živka v svetu Fundacije za šport nadomesti Tomaž Jeršič, kar je predlagala Rokometna zveza Slovenije. O tem, da bi Toma Levovnika, ki ni več predsednik Veslaške zveze Slovenije, nadomestil predsednik Plavalne zveze Slovenije Darjan Petrič, pa še niso odločali. Na naslednji seji IO bodo po predhodnih pogovorih odločali tudi o možnosti, da bi Levovnika nasledil Iztok Čop, ki vodi komisijo športnikov pri OKS. Zamenjave bodo veljavne, če bo predloga potrdila skupščina OKS 22. junija in nato še državni zbor.

Veliko časa in energije so člani IO OKS posvetili vprašanju kandidature Bleda za organizacijo zimskih olimpijskih iger 2018. Raziskavo o izvedljivosti iger je na temelju OI v zadnjem obdobju pripravil Inštitut za turizem Ekonomske fakultete v Ljubljani, sodelovalo pa je 40 strokovnjakov različnih strok na čelu s Tanjo Mihalič. Po študiji naj bi za investicije približno polovico denarja namenili zasebniki, prav tako pa naj bi približno polovico vseh infrastrukturnih objektov država in lokalne skupnosti že načrtovale. Državni proračun naj ne bi bil udeležen pri proračunu same organizacije OI, vendar pa je vprašanje, če bi dobili 300 milijonov evrov sponzorskih sredstev, od tega 100 milijonov domačih. Predlagana območja 13 tekmovalnih prizorišč so na Gorenjskem, Ljubljani in na mariborskem Pohorju. Le za alpsko smučanje (slalom, veleslalom) v Kranjski Gori in za deskanje na snegu (mariborsko Pohorje) ne bi bilo potrebnih velikih dodatnih del. Nekaj prizorišč bi nudili objekti, ki jih bodo zgradili za univerzijado v Mariboru. Večino objektov pa bi bilo potrebno zgraditi, tudi za hitre discipline alpskega smučanja na Kobli, za hokej na Jesenicah, še neobstoječo športno dvorano v Stožicah v Ljubljani preurediti v zimski objekt ...

Posodobiti bi morali prometno infrastrukturo, tako železniško kot cestno. Več kot polovica predvidenih cest in železnic je sicer država že načrtovala. Slednje bi stalo 551 milijonov evrov, nujne dodatne zaradi OI 184 milijonov, možne dodatne pa 327 milijonov.Zgraditi bi bilo potrebno olimpijski vasi v Žirovnici in Radvanju (mariborsko Pohorje), medijske vasi, velik multimedijski center in drugo. Med drugim bi bilo potrebnih 22.000 sob v ožjem območju prostora, na katerem bi se odvijale OI. Trenutno jih je nekaj nad 6000, nekaj nad 4000 pa jih načrtujejo.

Neposredni pozitivni učinki OI naj bi znašali 640 milijonov evrov (1,72 odstotka lanskega bruto družbenega produkta Slovenije lani) med samimi igrami, 164 milijonov evrov pa po OI. Skupni pozitivni učinki bi znašali dve milijardi in 70 milijonov evrov, če bi bilo 70 odstotkov domače izvedbe gradbenih del. Obenem bi bilo 15.000 dodatnih delovnih mest, vendar pa je večina kratkoročnih, za eno leto, 5200 pa bi bilo trajnih.

Po predstavitvi študije so Jakob Bednarik, podpredsednik OKS, in drugi člani IO OKS postavili zelo podrobna vprašanja, na katera pa od članov skupine, ki je pripravila raziskavo, ni bilo odgovora. Ernest Aljančič, predsednik Hokejske zveze Slovenije in član vodstva Mednarodne hokejske zveze, je tako menil, da je trenutek za kandidaturo neprimeren. Edi Kolar je dodal, da je ne glede na politično soglasje in državne garancije ta čas univerzijada v Mariboru vprašljiva, OI pa so neprimerno večji zalogaj. Bednarik je izpostavil, da bi več deset milijonov evrov stala že sama kandidatura. "Mogoče sem zaradi te ideje videti kot čudak. Toda prepričan sem, da je Slovenija sposobna kandidirati," je ocenil župan Bohinja Franc Kramar, idejni mož te kandidature.

Bogdan Gabrovec, drugi podpredsednik OKS, je dejal, da so tisti, ki delajo za šport, sicer za OI, vendar pa ne najdejo odgovora, od kje dobiti denar za tako velik dogodek.

Od 19 članov IO OKS jih je bilo po končani razpravi in pred glasovanjem o soglasju h kandidaturi o organizaciji zimskih olimpijskih iger 2018, prisotnih 12, ki so soglasno zavrnili projekt, za katerega naj bi bilo, po trditvah snovalcev študije, potrebno za investicije odšteti  2,7 milijarde evrov, proračun same organizacije pa bi bil prek 800 milijonov evrov