Prijavi se na e-novice
Novice
21. seja IO OKS
23. september 2009 Ostale zadeve Na redni 21. seji IO OKS so člani obravnavali vrsto aktualni zadev slovesnkega športa, največ pozornosti pa namenili statusu vrhunskih športnikov.Po poročilih o rednem delovanju posameznih odborov so člani IO OKS prisluhnili direktorju direktorata za šport pri MŠŠ Marku Rajštru, ki jih je seznanil z najnovejšimi ukrepi ministrstva v zvezi z novostmi okrog vrhunskih športnikov, v nadaljevanju so obravnavali pobudo o ustanovitvi neodvisne protidopinške agencije ter se seznanili z načrtovanimi aktivnostmi Olimpijskega komiteja Slovenije do konca leta.
Generalni direktor direktorata za šport Marko Rajšter je predstavil ukrepe na področju izobraževanja ter mehanizme za pomoč športnikom po koncu njihove aktivne športne poti. Po njegovih besedah "v rente ni modro iti". "Uvodoma smo v športni stroki vzeli za izhodišče s konsenzom sprejeto usmeritev, da v rente v slovenskem športu ni modro iti, ker bi se na ta način odpovedali prispevku, ki bi ga lahko dal vrhunski športnik družbi po koncu aktivne športne kariere; denimo, ko bi svoje izkušnje, znanje in ugled skozi trenersko delo prenašal mladim generacijam," je dejal generalni direktor direktorata za šport na ministrstvu za šolstvo in šport Rajšter.
Na ministrstvu se pri takšnem stališču opirajo tudi na izsledke mednarodne analize, po kateri imata rente v Evropi le dve državi. "Z rento ne bo nič, s tem se strinjamo vsi, ki se o tem resno pogovarjamo," je strnil Rajšter po predstavitvi poročila zaključnega poročila medresorske delovne skupine za pripravo predlogov sistemskih rešitev za urejanje statusa vrhunskih športnikov.
Na ministrstvu pa niso sedeli križem rok in so sprejeli pet ukrepov za pomoč vrhunskim športnikom, ki se nanašajo na brezplačne programe usposabljanja, plačevanje šolnin, davčno razbremenitev denarnih nagrad za športne dosežke, šolanje na daljavo in zaposlovanje v državni upravi tudi dve leti po končani športni karieri.
"Poskusili smo omogočiti pogoje, da športniki po končani karieri zaključijo začeto ali nedokončano izobraževalno pot. Za to smo omogočili v razbremenitev ali lažje izobraževanje plačilo šolnin športnikom po 25. letu starosti. Ukrep se že izvaja skozi sistem izobraževanja odraslih. Letos velja in se izvaja ta ukrep na ravni srednješolskega izobraževanja, z letom 2010 pa načrtujemo, da bodo šolnine za vrhunske športnike sofinancirane 100-odstotno tudi na ravni višješolskega izobraževanja."
Drugi ukrep se nanaša na izrabo sredstev evropskega socialnega sklada za programe usposabljanja za vrhunske športnike. v letošnjem in naslednjih dveh letih. "Podedovali smo neko situacijo, ko smo bili v obdobju 2006-2008 skrajno neuspešni. Iz tega sklada smo takrat uspeli izčrpati celih nič evrov," je bil kritičen Rajšter. "Zdaj pa smo vzpostavili sistem, po katerem bodo programi usposabljanja in licenčni seminarji za vse udeležence v naslednjih dveh letih brezplačni, saj smo za to zagotovili sredstva iz omenjenega sklada. S tem omogočamo športniku, da pride do druge stopnje usposobljenosti in posledično pridobljenega statusa zasebnega športnega delavca," je nadaljeval.
Ne gre spregledati še enega ukrepa, po katerem so nagrade vrhunskim športnikom za dosežke na evropskih, svetovnih in olimpijskih igrah izplačane neposredno na njihove račune in ne gredo v dohodninsko osnovo. V letošnjem šolskem letu se je na treh srednjih šolah začel projekt šolanja na daljavo. V tem projektu lahko sodelujejo tisti dijaki, ki so najmanj 30-odstotkov odsotni od pouka, v naslednjih dveh letih pa načrtujejo, da bi projekt zaživel na vseh slovenskih šolah in na univerzah, je bil zadovoljen generalni direktor.
Kot pomemben dosežek pa je izpostavil še zadnji ukrep, ki omogoča zaposlitev vrhunskih športnikov svetovnega razreda po končani športni poti še za nadaljnji dve leti v državni upravi. Aneks k sporazumu o zaposlovanju vrhunskih športnikov so podpisali štirje resorni ministri in predsednik OKS Janez Kocijančič. Rajšter pričakuje, da bo k tej rešitvi v naslednjih dneh pristopilo tudi obrambno ministrstvo.
"S temi petimi ukrepi smo izboljšali status športnikov predvsem ob koncu športne kariere. Še najbolj pomembno pa je, da so ti ukrepi finančno vzdržni," je ugotovil Rajšter. "Po odmevih sodeč, smo na pravi poti. Drži, da se da še kaj narediti, vendar po izkušnjah in odmevih tudi iz tujine sodimo, da imamo model podpore športu in tudi vrhunskemu športu, ki je lahko vzor športno bolj razvitim nacijam v Evropi," je sklenil generalni direktor direktorata za šport.
Po mnenju predsednika OKS Janeza Kocijančiča so ti ukrepi odličen izplen, a olimpijski komite razprave o statusu vrhunskih športnikov, čeprav je delovna skupina zaključila delo, ne bo končal. "Kolikor lahko slišim komentarje iz športnih krogov, jih je v veliki večini zadovoljnih s to usmeritvijo in s sprejetimi ukrepi. Seveda bi lahko postavili vprašanje, kdaj so primerni trenutki za poglabljanje institutov, ki pomenijo socialno varnost vrhunskih športnikov, vendar predlagam, da to poročilo podpremo ter izrazimo zadovoljstvo, ker so nam država, ministrstvo in vlada pri tem prisluhnili," je poudaril Kocijančič.
IO OKS je na seji med drugim razpravljal še o ustanovitvi neodvisne protidopinške agencije. Predlagajo, da bi ustanovili samostojno pravno osebo zasebnega prava, zavod, ki bi izvajal program boja proti dopingu. Razpravo pa so namenili tudi predlogu ministrstvu za šolstvo in šport za modifikacijo financiranja programov športnih organizacij iz državnega proračuna ter problematiki financiranja športa na lokalni ravni.