23. seja Izvršnega odbora OKS

zvršni odbor (IO) Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) je soglasno potrdil olimpijsko reprezentanco za olimpijske igre februarja letos v Vancouvru, v kateri je trenutno 45 športnikov in športnic; zadnji rok za doseganje norm je 31. januar 2010.

"Visokih mest na OI ne moremo zagotoviti, vendar lahko glede na rezultate v letošnji sezoni z gotovostjo trdimo, da imamo kandidate za medalje. Kriteriji za nastop so veliko strožji, kot so mednarodni, pa tudi še enkrat ostrejši, kot so bili tisti, ki jih je imel OKS za OI leta 2006 v Torinu. Pred štirimi leti je bila norma uvrstitev do 30. mesta v pokalu, tokrat pa 16. mesto," je odločitev o imenovanju 25 tekmovalcev in 16 tekmovalk pokomentiral Jaro Kalan, direktor Smučarske zveze Slovenije (SZS). Norme je izpolnilo 41 športnikov, SZS pa je predlagala še pet dodatnih članov brez norm: tekačico na smučeh Alenko Čebašek, alpske smučarje Andreja Križaja, Janeza Jazbeca in Matica Skubeta ter nordijskega kombinatorca Gašperja Berlota. Sankaška zveza Slovenije je za tekmo na umetnih progah predlagala Domna Pociecho, ki prav tako nima slovenske norme.

"Olimpijska reprezentanca ni potovalna agencija in določeni kriteriji vendarle morajo obstati," je stališče še nekaterih članov IO izpostavil veslač Iztok Čop. IO OKS se je odločil, da bodo v reprezentanci vsi tisti, ki bi norme izpolnili do konca januarja. Pociecha, Križaj, Jazbec in Berlot so prav tako dobili podporo, o Čebaškovi in Skubetu pa bodo odločali naknadno, ker SZS trenutno niti nima dovolj kvot, da bi vsi omenjeni smučarji lahko nastopili na OI; neizkoriščene mednarodne kvote bodo razdeljene šele 25. januarja.

V nadaljevanju seje so člani IO OKS potrdili  kriterije za določitev športnih centrov pri nas, poročilo Olimpa o usposabljanju strokovnih delavcev v športu, obravnavali pritožbe na odobritev štipendij za šolsko leto 2009/2010, o predlogih o spremembi pravil o merilih in postopkih Fundacije za šport bo odločala posebna komisija OKS, obravnavali pa so tudi predloge za spremembe statusov vrhunskih športnikov ter davčne in druga zakonodaje na področju športa.

Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) bo v letošnjem letu, razpis je bil že objavljen, za programe športa namenilo 36.860.064 evrov, od tega 24.523.819 evrov za investicije v športu in 12.336.245 evrov za izvajalce letnega programa športa. Lani je bilo za dejavnosti na voljo nekaj nad 15 milijonov evrov. "Letos smo javna sredstva razpisali štiri mesece prej, kot prejšnje leto. V letu 2009 je bilo iz proračuna namenjeno 34,994 milijona evrov. Razkorak med programi in investicijami pa se je glede na lani povečal, kar nam kljub v olimpijski sezoni in ob velikih mednarodnih uspehih tako posameznikov kot ekip pa nam v korist programov ni uspelo znižati. Ob tem bo usposabljanju strokovnih delavcev v športu na voljo 1.850.000 evrov iz evropskih skladov," je pojasnil Marko Rajšter, direktor direktorata za šport MŠŠ. "Denarja za programe je premalo. V 'segedinu je veliko preveč zelja, pa premalo mesa'. Predlagam, da damo pogojno soglasje, vendar pa morajo sredstva za dejavnosti ostati vsaj na lanski ravni. Če tega ne bomo naredili, nam bomo ušle stvari iz rok," je ocenil Kocijančič. Njegov predlog o pogojni potrditvi letnega programa športa je dobil soglasno podporo.

MŠŠ bo slovenski vladi predlagalo zamenjavo članov Strokovnega sveta RS za šport, ki bo delovala do marca prihodnje leto. "MŠŠ meni, da strokovni svet v tej sestavi strokovne pomoči, kot je določena v prvem odstavku 13. člena zakona o športu, ne bo mogel zagotavljati," je zapisal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in kot razloge za ta korak navedel odstop predsednika sveta Bojana Jošta 16. decembra lani, neudeležbe nekaterih članov na sejah ter onemogočanje zagotavljanja strokovne pomoči pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov na področju športov; v letošnjem letu bo prenehala veljavnost nacionalnega programa in bo potrebno sprejeti novega. MŠŠ je zato pozvalo OKS, da v skladu zakona o športu predlaga sedem kandidatov iz svojih vrst. Doslej so bili iz OKS člani strokovnega sveta Tomo Česen, Janko Dvoršak, Bogdan Gabrovec, Andrej Jelenc, Jaro Kalan, Rudi Zavrl in Branko Žnidaršič, IO OKS pa jih je predlagal do konca mandata.

Olimp, hčerinska firma OKS, je julija lani za 26 mesecev podpisala pogodbo za črpanje iz evropskih strukturnih skladov v višini 2,4 milijona evrov za usposabljanje strokovnih delavcev v športu in že pripravila programe z 38 nacionalnimi panožnimi zvezami. "Olimp, ki je v stoodstotni lasti OKS, je bil ustanovljen prav zato, da se lahko ukvarja s pridobitno dejavnostjo. O morebitnih spornih stvareh mora odločati nadzorni svet, ki je ugotovil, da težav, kršitev in konfliktov interesov ni," je dejal Kocijančič, Tjaša Andree Prosenc pa je dodala: "Poročila in nadzor nad črpanjem evropskih sredstev sta tako ostra in natančna, da je nemogoče kaj zakriti." Ta točka je bila na prejšnji seji IO 1. decembra lani prekinjena, tedaj pa je Kocijančič pojasnil, da je bila podpisana tudi pogodba s firmo podpredsednika OKS Jakoba Bednarika. "Ob tem je bila zaradi dela podpredsednika ustvarjena dodatna vrednost, saj drugače sredstev EU ne bi dobili. S pravnega vidika to ni sporno, zame tudi ne z vidika etičnosti, čeprav bi lahko kdo očital, da je zaradi same funkcije podpredsednika to lahko tudi sporno," je tedaj menil Kocijančič. Poročilo Olimpa je tokrat zavrnil le Dagmar Šuster, ostali so ga potrdili.