28. seja IO OKS

Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije se je na 28. redni seji podrobneje seznanil s predlogom nacionalnega programa športa za obdobje med leti 2010 in 2020. Kot je poudaril Gregor Jurak, eden sooblikovalcev predloga, je bila opravljena široka analiza zdajšnjega programa, ki je bila izhodišče za oblikovanje novega. Kot je v uvodu povedal Jurak, je dal zdajšnji program številne pozitivne učinke, med katere nedvomno sodi več pokritih in odprtih površin za športno vadbo, večje število društev ter kategoriziranih in vrhunskih športnikov. Na drugi strani pa je analiza pokazala tudi številne težave, s katerimi se sooča šport, npr. celovito zdravstveno varstvo, celostna skrb za razvoj vrhunskih športnikov, še vedno se pojavljajo težave z infrastrukturo, slab je informacijskih sistem, šport je neenakomerno prisoten v medijih, kjer dobivajo prednost komercialni šport in drugo. Novi program je zasnovan zelo široko, saj gre po Jurakovem mnenju za strateški dokument, ki ne predvideva le financiranja športa z javnimi sredstvi, ampak naj bi šport z njim postal tudi del narodne kulture, za posameznika pa zdrav način življenja. Osnovni cilj je, da bi se še več ljudi ukvarjalo s športom, da bi se povečalo število kategoriziranih športnikov, na področju vrhunskega športa, kot je dejal, pa bo zdajšnje uspehe težko preseči. Predlog nacionalnega programa športa ima kar nekaj nekaj novih vsebin in delov vsebin, ki jim je zdaj namenjeno več prostora, prvič pa se ukvarja tudi s preprečevanjem zlorab pri športnih stavah, med drugim pa predvideva tudi davčne olajšave za vlaganje v šport ter predlaga progresivno rast javnih sredstev za šport, ki bi bila nominalno primerljiva z razvitimi evropskimi državami. Poudarek, tako meni Jurak, ostaja na strokovnosti in večji avtonomiji športne sfere pri odločanju. Edini kritičen glas na predstavitvi je podal Dagmar Šuster, ki je opozoril na po njegovem mnenju večje število napak pri oblikovanju novega programa, najbolj pa ga moti prevelik vpliv države, saj naj bi bila ta po njegovem mnenju vključena le v področja programa, pri katerih aktivno sodeluje. Predsednik OKS Janez Kocijančič je bil v nasprotju z njim mnenja, da je novi program napisan v korist športa in da je vprašanje, če bo dobil vso potrebno podporo v državi. IO OKS je načelno podprl tudi odgovor ministrice za javno upravo Irme Pavlinič Krebs, ki je v pobudi OKS za dopolnitev zakona, ki ureja zaposlovanje športnikov in trenerjev v različnih ministrstvih, obljubila, to je v zadnjem obdobju nazadovalo, da bo ministrstvo predlagalo proučitev možnosti, da se kvota za zaposlitev vrhunskih športnikov in trenerjev centralizira v okviru skupnega načrta organov državne uprave tako, da se prikaže in vodi v okviru kadrovskega načrta ministrstva za šolstvo in šport, ki bi prevzelo tudi uresničevanje zaposlitev v sodelovanju z drugimi ministrstvi. V okviru kadrovskega načrta za leti 2011 in 2012 pa je ministrstvo za javno upravo predlagalo, da se kvota za zaposlitev vrhunskih športnikov in trenerjev v okviru skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave oblikuje tako, da se vodi ločeno v okviru kadrovskih načrtov posameznih ministrstev, v katerih se športniki zaposlujejo. IO OKS se je seznanil tudi s predlogi za nagrade MOK 2010 in načelno podprl edinega kandidata Metoda Klemenca, hkrati pa je Kocijančič pozval slovensko športno sfero, naj v svojih vrstah poišče najzaslužnejše kandidate za nagrade in priznanja. Podpredsednik odbora za vrhunski šport Bogdan Gabrovec pa je predstavil tudi nov pravilnik o licenciranju strokovnih delavcev v športu, s katerim pa se bo IO OKS ukvarjal prihodnjič.