Šele po ogledu fotofiniša je bila druga Norvežanka Ingvild Flugstad Oestberg, ki je slovensko junakinjo prehitela za dve stotinki, zmagala pa je druga Norvežanka Maiken Caspersen Falla.

Fabjanova je s tem nepričakovano po vodji sedanje olimpijske odprave Petri Majdič, ki je do brona prišla pred štirimi leti v Vancouvru, osvojila drugo olimpijsko kolajno za Slovenijo v smučarskem teku.

"Olimpijska medalja je cilj vsakega športnika. Po vseh težkih in tudi lepih trenutkih in dvajsetih letih garanja se mi je danes vse poplačalo. Ne more biti lepše. Hvala moji družini, trenerjem, fizioterapevtom, hrvaški reprezentanci v smučarskih tekih, ki so verjeli vame in s katero smo zelo povezani. Ni kaj reči, resnično čudovit dan," je bila presrečna Fabjanova.

V ciljno ravnino finala je prišla med prvimi tremi, ki so si priborile že precejšnjo prednost pred tekmicami in nato odločile o barvi medalj. "Po zavoju v ciljno ravnino sem bila na drugem mestu. Dejala sem si, da naj bo to finiš moje kariere. Vedela sem, da sem sposobna, v mislim sem imela medaljo. Sprva je kazalo celo bolje, na koncu sem zelo zadovoljna z bronom. Dala sem od sebe več, kot sem ta trenutek sposobna.

Dan je začela s četrtim mestom v kvalifikacijah, le dobri dve sekundi in pol za najboljšo, Fallo. "Šlo je po korakih, nisem razmišljala o medalji, ampak sem se osredotočala na vsak tek posebej. Uspešen je bil kvalifikacijski tek, vendar sem tedaj vedela, da to ni še nič. Da nas čakajo izločilni boji. Bila sem v isti četrtfinalni skupini smo bili z Alenko Čebašek in Niko Razinger. Prišla sem do polfinala. Po četrtfinalu sem bila malo nervozna."

Živčnost je povzročil zavoj, kjer ni bila daleč od padca, in bi se njen nastop lahko končal že v četrtfinalu. "Norvežanka Astrid je pripeljala v ovinek z veliko hitrostjo. Poskusila sem po zunanji liniji, nisem vedela kaj bo, ker so pred četrtfinali ovinek očistili, tako da nismo vedeli, kakšna bo linija smučanja in kaj se bo dogajalo. Nisem suvereno spustila smuči. Nisem vedela, ali sem premalo pognala ali je imela Norvežanka boljše smuči, ker je bila prej za mano. Trener Marko Gracer je nato med premorom povzdignil glas in me oštel. Tudi sem se razjezila in to je pomagalo."

Fabjanova je bila v polfinalu druga, kar ji je neposredno zagotovilo finalni nastop, po fotofinišu pa je za tri stotinke prehitela Švedinjo Ido Ingemarsdotter. Na koncu se je izkazalo, da sta se iz te hitrejše skupine v finale uvrstili še tretja in četrta po času. "Falla je bila na čelu, iz zavoja v ciljno ravnino sem šla na levo, Švedinja pa je šla po notranji strani. Do zadnjega centimetra nisem popustila, za vsako ceno sem hotela biti na drugem mestu in s tem zanesljivo v finalu. V cilju je šlo za centimetre, zelo sem se stegnila nogo, ko sem prišla v cilj. To je bil najboljši finiš doslej."

V finalu je bila praktično med dobitnicami odličja v ciljni ravnini. "V finalu sem imela druge smuči, ki so stekle, vse se je 'poklopilo'. Odločala je ravnina pred ciljnim spustom. Bila sem druga za Fallo, ne vem, kaj se je dogajalo zadaj. Nato sem bila med prvimi tremi in zdržala. Za to kolajno sem delala vso sezono, vseh 20 let. Po lanski sezoni so mnogi začeli dvomiti v moje sposobnosti. Enostavno sem vedela, da sem sposobna dobrih izidov, vedela, za kaj je bila sezona taka, in nisem obupala."

V toplem vremenu je bilo težko pripraviti ustrezne smuči, že v kvalifikacijah je padlo nekaj favoritinj, najboljše so izpadale tudi v nadaljevanju. "Pred tekmo je bil kaos. Najprej je bila do 12. ure proga zaprta, potem so jo odprli, potem pa spet zaprli do enih, da je sol prijela in jo utrdila. Deset do enih je bilo, sol ni 'prijela' povsod, bili so mehki in trdi odseki. To me ni zmedlo, osredotočila sem se na svoj tek."