Gabrovec: Šport ne potrebuje takega razkošja, potrebuje pa dobra tekmovališča

V Evropi namreč vlada strah, kdo bo kandidiral za naslednje igre, če bo potrebna tako razkošna organizacija iger, kot si jih je privoščil Azerbajdžan.

Azerbajdžan ne skriva, da si želi olimpijske igre in na poti do nove olimpijske kandidature so v Azerbajdžanu pripravili evropske igre po olimpijskem zgledu. Igre so neuradno stale devet milijard evrov in evropski šport se sprašuje, kateri od naslednjih prirediteljev ima sredstva, da si igre lahko privošči.
"Če je res, da je samo odprtje stalo 86 milijonov dolarjev, ni razloga da to ne bi verjeli, na zadnjih olimpijskih igrah v Londonu pa pol manj, naslednje igre tega ne rabijo. To ni poudarek te prireditve. Bojazen, da zahod tega ne bi organiziral, je prisotna. A ni treba vzeti mere po nastanitvah, kar je tukaj zelo razkošno. Šport tega ne potrebuje in to ne sme biti merilo. Važno je, da so tekmovališča dobra, tukaj so bila, in če to bo urejeno, potem se bo zadeva nadaljevala pozitivno in z manjšim proračunom, kot je bil v Bakuju," je za STA povedal Gabrovec.

Vtisi iz Bakuja so zelo pozitivni. "Seveda se moramo najprej srečno vrniti domov. Ampak glede na videno, v Bakuju vse deluje, ni pripomb. Kakšna pomanjkljivost se najde, a v primerjavi s tem, kar so tukaj naredili, glede na njihovo prijaznost in ustrežljivost, je vse to zanemarljivo. Najbolj pomembno pa je, da so na vrhunski ravni izpeljali tekmovanja."
Tudi Gabrovec je zagovornik evropskih iger. "To je dogodek, ki bi ga Evropa morala imeti že zdavnaj, saj zaostajamo za ostalimi kontinenti." Kot pravi predsednik OKS, gre za prelomno fazo, ki je nujna in potrebna faza za tiste športnike, ki se pripravljajo na olimpijske igre. "Zdaj je odvisno od nacionalnih in mednarodnih zvez, kako bodo to dojele. Olimpijski komiteji morajo biti v tej fazi zelo kooperativni, da bodo zveze prepričali, da bodo to tekmovanje spoznali za svoje in ga umestile v svoj program."

A v uveljavljenih evropskih športnih zvezah so koledarji natrpani, sklenjene so pogodbe s televizijami in sponzorji. Gabrovec meni, da je to združljivo z evropskimi igrami: "Vedno pravimo, da obstaja pot, če poznamo cilj. Jaz zvezam priporočam, da se odločijo za tako pot. Tekmovanj ni preveč, so pa morda neustrezno razporejena in morda določeni cilji niso realni v določenem obdobju."

Ob tem je predsednik OKS potegnil še eno vzporednico. "Tudi mediteranske igre so nastajale na enak način. A zavedati se moramo, da je tam prehodno obdobje po igrah in gre za čas, kjer se začenjajo rojevati nove generacije športnikov, ki na manjšem tekmovanju spoznajo, kje so. Tam sodeluje 24 držav iz treh kontinentov, spoznajo svojo vrednost in snujejo programe za naprej. Če evropske igre v koledarje vključimo na enak način, je pot prava."