Iztok Čop: Če bomo ves čas iskali razloge, zakaj rezultatov ni, teh ne bo

"Če bomo ves čas iskali razloge, zakaj rezultatov ni, ne pa iskali poti do njih, potem rezultatov ne bo nikoli," je podobnost med družbo in športom izpostavil Čop, ki je kot tekmovalec osvojil štiri olimpijske in 12 kolajn na svetovnih prvenstvih.

Prvo člansko kolajno je v dvojcu brez krmarja osvojil skupaj z Denisom Žvegljem poleti leta 1991, ko je golobrad doživel nenaden vzpon v sam svetovni vrh. "Z današnjimi očmi izkušenega športnika lahko rečem, da se z Denisom Žvegljem nisva zavedala vseh pasti tega športa. Če gledam za nazaj, predvsem na osvojeno olimpijsko kolajno leta 1992 v Barceloni, ko še ni bilo padca v karieri, tega izida ne dojameš in je kar nekako samoumevno, da pridejo dobre uvrstitve," je prva članska tekmovanja opisal Čop.

"Imel sem srečo, da sem podobne ali še večje uspehe doživljal tudi pozneje kot izkušen tekmovalec in jih podoživljal veliko bolj intimno kot prve. Imela pa sva z Žvegljem srečo, da sva bila obdana z izjemno ekipo, ki je bila zelo konkurenčna in sva se lahko dnevno primerjala, kar je poleg trdega dela in talenta prineslo uspeh."

Že omenjeno prvo člansko kolajno z Žvegljem je osvojil kot član jugoslovanske reprezentance, na odru za zmagovalce pa je ponosno razvil slovensko trobojnico. Prav ta prva leta je tudi sam doživljal zelo čustveno, kar se državnih simbolov tiče.
"Že prej, ko sem bil član jugoslovanske reprezentance, nismo imeli pravega odnosa do nacionalnih simbolov in tudi države. Ko pa se je začelo govoriti o samostojni državi, je prišlo med nastopi in po njih do pravega nacionalnega naboja. Prvič sem čutil, kako so to doživljali tujci, zdi se mi, da so predvsem Američani tak narod, ki s ponosom nosijo nacionalne drese in zastave. To je bil za nas tedaj dodaten motiv, da smo prestavljali mlado državo, ki smo jo res imeli za svojo in na katero smo bili ponosni na odrih za zmagovalce."

Čop meni, da je tega sedaj vse manj. "To je v teh 25 letih zbledelo, tudi po zaslugi politike in z njo povezanega razvoja države. Od vsakega vodstva države smo veliko pričakovali in veliko upali, pa nas je vsako vedno znova razočaralo."
Eden najboljših slovenskih športnikov meni, da morajo ljudje znova dobiti zaupanje v politiko, da bi se stanje spremenilo. "Ni sicer prav, da politiko dojemamo kot državo. Torej, če nam ni všeč politika, nam ni tudi država. Imamo lepo državo, ogromno dobrih ljudi, toda včasih je videti, da so tisti, ki nas vodijo, napačni."

Čop ocenjuje, da se vsako leto vračamo dlje v zgodovino namesto, da bi gledali naprej. "Skrbi me, da ne gledamo, kaj hočemo narediti, in preveč gledamo na preteklost. Mislim, da gradimo, mogoče je to pretežka beseda, na sovraštvu ali vsaj na nerazumevanju. To nas ne bo pripeljalo nikamor. Kot v športu. Če bomo ves čas iskali razloge, zakaj rezultatov ni, ne pa iskali poti do njih, potem rezultatov ne bo nikoli. Upam, da bomo to v naših glavah uspeli čim prej premakniti. Tako bomo tudi prej zadovoljni z našo državo in tudi s samimi sabo."