Končan seminar OKS Trženje v športu in konferenca SPORTO

Že prvi dan konference je Olimpijski komite Slovenije s sodelavci in partnerji pripravil analize osnov trženja in posebnosti tega področja v športu, šolsko košarkarsko ligo ŠKL, akcijo Rad igram nogomet in druge programe za mlade, pravne vidike športne pogodbe ter pomembne finančne in davčne dele sponzorstva in donatorstva. Tone Vogrinec, Andrej Jelenc in Boris Mikuž so predstavili marketinške modele in trženje smučarske, kajakaške in atletske zveze, Srečko Vilar, generalni sekretar organizacijskega komiteja Zlate lisice, pa trženje športne prireditve, ki je mnogokrat odvisno tudi od slovenskih uspehov ali neuspehov. Ob koncu je legendarni slovenski smučar Bojan Križaj, ki je letos prevzel vodenje alpskega smučarskega sklada, ugotovil: "Sam sem nastopal še v nekdanji Jugoslaviji, ko se je o sponzorstvu prek "velikih" direktorjev odločalo bistveno drugače kot danes. Sedaj moramo iskati različne načine, da se sponzorjem povrne vložek."

Drugi dan konference je bilo slišati zanimiv podatek, da se v slovenskem športu letno "obrne" 534 milijona evrov, v kar je všteta tudi poraba za šport in rekreacijo gospodinjstev. Športne organizacije (zveze, klubi, društva, javni zavodi) imajo letno na voljo 217 milijona evrov, od tega iz javnih financ 83 milijonov (15,5 odstotka), kar pa je štirikrat manj kot jih iz državnega proračuna dobi slovenska kultura. Celotni prihodki vseh slovenskih športnih organizacij pa so le za malo večji kot prihodki nogometne ekipe Bayerna iz Muenchna, krepko pa zaostajajo za Realom iz Madrida (289 milijonov).

Jure Velikonja, direktor tržnih komunikacij banke SKB, je navedel pomembne podrobnosti, ki jih morajo upoštevati tisti, ki želijo dobiti sponzorska sredstva. "Že prvi stik, prošnja, je zelo pomembna, saj na slabe niti ne odgovarjamo. Podpis pogodbe pa je šele prvi korak, saj brez sodelovanja med obema partnerjema ni mogoče pričakovati največjih možnih učinkov. To pa se meri in vse manj je pri nas tistih, ki namenjajo denar zgolj zaradi osebnih poznanstev, čeprav so tudi ta zelo pomembna pri sklepanju dogovorov," je dejal Velikonja. Pogled druge strani, športnikov, je orisala atletinja Brigita Langerholc, ki je bila četrta na OI leta 2000 v Sydneyju in peta na letošnjem EP v Goeteborgu. "Športniki bi si želeli, da bi imeli tudi v Sloveniji agencijo, ki bi skrbela za trženje športnikov. Dokler pa je ni, si moramo pomagati sami in pripraviti za sponzorja celovito ponudbo, v kateri morajo biti osebni podatki, kratkoročni in dolgoročni cilji. Izobraževanje pa je zelo pomembno tako za predstavitev sponzorju, predvsem pa zaradi življenja po končani karieri," je menila Langerholčeva, ki je leta 2002 diplomirala iz ekonomije in poslovne administracije na univerzi v ZDA.