Posvet za NPŠZ in občinske zveze

Veliko zanimivih področij športa se je nabralo in je uvrščenih na dnevni red dvodnevnega posveta Olimpijskega komiteja Slovenije s predsedniki in generalnimi sekretarji nacionalnih panožnih športnih zvez in občinskih športnih zvez. Problematika, ki se je kot osrednja nit vlekla skozi prvi dan posveta, je bila vezana na financiranje slovenskega športa. današnji izostanek s posveta je opravičil direktor direktorata za šport pri Ministrstvu za šolstvo in šport Marko Rajšter, ki pa je svojo udeležbo in vsebinski prispevek k omenjeni točki obljubil za drugi dan posveta.

Več kot 70 udeležencev iz takoimenovane neposredne športne proizvodnje je tako najprej prisluhnilo primeru dobre prakse financiranja na lokalni ravni. Andrej Cevc iz občinske športne zveze Grosuplje je v svojem nastopu nazorno pokazal prednosti in morebitne pasti financiranja v Grosupljem. Občinski svet kot politični organ sprejema spremembe Pravilnika, oz. Meril, ki so podlaga za delitev finančnih sredstev brez soglasja civilne sfere, akr prav gotovo ni dobro, saj se s politično spremembo občinskih svetov, lahko zgodijo politične spremembe na tem področju. Kar pa je bistveno, športna zveza Grosuplja sprejema letne programe športa pred sprejemom občinskega proračuna. Vsa sredstva za šport, razen investicij, se redno, po dvanajstinah, nakazujejo športni zvezi Grosuplje, ki tako lahko nemoteno izvaja sprejete programe.

Direktor kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc je predstavil financiranje nacionalne panožne športne zveze. Kajakaška zveza dobi 40% sredstev od Ministrstva za šolstvo za šport, 30% od Fundacije za šport in 30% od sponzorjev in donatorjev. 50% sredstev generalnega pokrovitelaj Kajakaške zveze Slovenije gre obvezno kajakaškim klubom, 50% ostane nacionalni zvezi. Ker je število tekmovalcev v tem športu v Sloveniji izredno veliko, pripadajo denarna sredstva zveze le tistim najbolj kvalitetnim in perspektivnim.

Izredno zanimivo je bilo predavanje dr. Edija Kolarja o finančni podstrukturi slovenskega športa. Osnovna trditev je, da je denarja, namenjenega športu, na voljo vedno več. V obdobju 2001 -08 so javnofinančni viri (državni proračun) znašali 16% sredstev, zasebni viri( podjetja, prebivalstvo) pa v leto krajšem obdobju kar 84%. Medtem ko je v omenjem obdobju največ sredstev 55%, iz javnofinančnih virov bilo namenjenih v objekte in opremo, so zasebni viri podpirali v glavnem kakovostno zvrst športa. V novem predlogu Nacionalnega programa športa, so se avtorji zavzeli, da bi bila višina javnih sredstev leta 2020 201,7 milijona evrov, ali cca 100 evrov na prebivalca.

V nadaljevanju so udeleženci posveta prisluhnili nekaterim praksam organizacije športnih prireditev  kot možnega vira financiranja, problematiki kadrov v športu in statusnim pravicam športnikov.