Primož Kozmus olimpijski prvak v metu kladiva

Po izjemni predstavi v kvalifikacijah, ko je Kozmusu že prvi met zadostoval za izpolnitev norme in uvrstitev v finale, se je začela povsem nova tekma, kot je dejal Kozmus, ki je vodil od prvega poskusa v prvi seriji do zadnjega meta finala, ko je že vedel, da je zlati olimpijec. "Zadnji met sem opravil za svojo dušo. Izjemno sem vesel. Teh občutkov se ne da opisati. So enkratni. Le redki imajo priložnost, da so olimpijski zmagovalci," je vrelo iz do ušes nasmejanega Kozmusa.

Pred nastopom je pričakoval, da bo moral izboljšati slovenski rekord (82,30 m), ki ga je dosegel 10. junija leta 2007 v Bydgoszcu na Poljskem. "Pričakoval sem, da bi me lahko proti koncu, ko so se izboljševali dosežki tekmecev, kdo prehitel. Pa se to ni zgodilo. Danes so se vse 'domine' sestavile v moj mozaik," je v nekaj besedah tekmo povzel Kozmus, ki je imel pred finalom peti izid sezone na svetu. Orodje je v vseh poskusih vrgel preko 80 metrov, najdlje pa 82,02 metra in osvojil prvo slovensko atletsko olimpijsko zlato v zgodovini ter tretjo atletsko olimpijsko kolajno. Primož je suvereno obvladoval položaj skozi celotno tekmovanje.

Zadnja serija se je začela zelo nenavadno. Slovak Libor Charfreitag je kladivo zalučal v mrežo. Poljak Szimon Ziolkovski, olimpijski zmagovalec iz Sydneyja, je vrgel izven sektorja. Finec Olli Pekka Karalainen, evropski podprvak leta 2006, je prestopil. Murofušijev met je za las pristal znotraj označene meje, vendar pod 78 m. Edini uspešni met v tej, za večino nesrečni seriji, je uspel Parsu, ki pa je z 79,83 m v tem poskusu ostal četrti in ponovno brez stopničk.

Na vrsti je bil Tihon. V domačem Brestu je 3. julija leta 2005 s 86,73 metra le za centimetre zaostal za svetovnim rekordom Rusa Jurija Sediha, ki je bil dosežen 30. avgusta leta 1986. Tekmovalec z drugim najboljšim izidom vseh časov je v svojem prvem nastopu v tej sezoni in po ugibanju, kako resna je njegova poškodba, vse dvome o svoji pripravljenosti odpravil 9. julija v domačem Grodnem, kjer je s 84,51 metra dosegel daleč najboljši izid sezone na svetu. V pekinškem Ptičjem gnezdu je svoj olimpijski nastop končal z 80,87 metra in Kozmus je bil že najmanj srebrn. Ko je Devjatovski še drugič zadel mrežo, skupno pa je bilo to že petič na tekmi, je bilo jasno, da se je začela 'slovenska pravljica'.

"Železni mož iz Azije", kot pravijo Mirofušiju, je dobil naslednika, Kozmus pa priložnost, da postavi še en mejnik. Svetovni rekorder Sedih je bil zadnji, ki je ubranil olimpijsko zlato v kladivu (prvi leta 1976 in 1980). "Tudi po tem olimpijskem zlatu je ostalo še veliko ciljev. Dolgoročni, do OI leta 2012 v Londonu, je svetovni rekord, dotlej pa bo še lepo število velikih tekmovanj," je svetovni rekord omenil Kozmus.

V finalu troskoka je nastopila Marija Šestak in na koncu osvojila šesto mesto. Šestakova je že v prvi seriji skočila 15,03 m (veter +1,1 m/s) ter izboljšala svoj slovenski rekord (14,92 m), ki ga je dosegla 3. junija leta 2007 v Ljubljani. "Že pred tekmo sem si želela izboljšati državni rekord in to mi je uspelo. Mislim, da gre za vrhunski dosežek, če ti uspe na veliki tekmi izboljšati rekord. Žal to danes ni bilo dovolj za kaj več, kot šesto mesto, saj so bile tudi ostale tekmovalke izjemno dobre. Upala sem na uvrstitev med prvo četverico, vendar pa menim, da sem naredila vse, kar je bilo možno. Pred prvim skokom sem bila zelo 'nervozna', vendar mi je to uspelo preseči in dobro skočiti. Zaradi težav s poškodbo, ki me spremljajo v tem letu, sem nato skakala slabše. Pred zadnjim skokom sem 'stisnila zobe' in dosegla svoj drugi izid tekmovanja," je nastop ocenila Šestakova.

Uspešen atletski večer na olimpijskih igrah je dopolnil Rožle Prezelj, ki se je v skoku v višino uvrstil v veliki finale. Kranjski atlet je v kvalifikacijah skoka v višino na olimpijskih igrah v Pekingu delil skupno deveto mesto s preskočenimi 2,25 metra. Prvi skok na višini 2,10 metra je izpustil, nato pa v prvih poskusih letvico preskočil na 2,15, 2,20 in 2,25 metra, medtem ko je bil na višini 2,29 metra trikrat neuspešen. Ker pred tem ni niti enkrat popravljal poskusa na posameznih višinah, se je zanesljivo vrstil v finale. "Tekmoval sem z velikim veseljem in dosegel zastavljeni cilj, uvrstitev v finale. Nisem imel težav, le premori so bili dolgi, saj nas bilo skupaj v kvalifikacijah 40, po 20 v vsaki skupini. Dobro sem se ogrel in pripravil ter sproščeno skakal," je po tekmovanju poudaril Prezelj.