Skupščina OKS ni sklepala o novih pravilih

Že uvodoma so prestavili sklepanje o Pravilih OKS na jesensko sejo, amandmaje pa mogoče vlagati do 31. julija. Po predlogu med drugim spreminjajo glasovalne pravice članic, saj bodo imele vse nacionalne panožne zveze po en osnovni glas, 12 regionalnih zastopstev vseh občinskih športnih zvez pa po dva glasova. Zveze bodo, če bo dokument sprejet, razvrščene v tri skupine; po en dodatni glas bodo imele zveze z nad 10.000 posamičnimi člani, dva z nad 25.000 člani, tri pa z nad 50.000 člani. Nacionalne zveze prve (olimpijske panoge), druge (pretežno vrhunski šport) in tretje skupine (pretežno šport za vse) bodo imele po en, dva ali tri dodatne glasove, če imajo pet, deset ali 15 športnikov svetovnega in mednarodnega razreda pa še po enega, dva ali tri dodatne glasove. O zadevah, povezanimi z olimpijskimi igrami, bo v skladu z veljavno olimpijsko listino pristojna izključno konferenca nacionalnih zvez olimpijskih panog. Konec letošnjega leta bo tudi volilna skupščina OKS. Predsednik OKS Janez Kocijančič je dejal, da bodo letos glasovali še po starih pravilih. Ostale točke dnevnega reda so bili v senci uvodnega dogajanja. Potrdili so poročila o poslovanju in financah v letu 2009 in za letos. OKS za letos napoveduje nekaj nad 3,7 milijona evrov odhodkov in 39.614 evrov presežka. Lani je imela osrednja športna krovna organizacija 3,2 milijona evrov prihodkov in 21.237 evrov presežka. Ker je bilo 10 odstotkov manj denarja, kot so načrtovali, so z varčevalnimi ukrepi zmanjšali odhodke in zato niso zabredli v rdeče številke. Zaradi zimskih olimpijskih iger v Kanadi je bilo v tem letu 573.619 evrov več odhodkov, kot v lanskem letu. Največ denarja, 45,5 odstotka, je bilo namenjenega za mednarodna športna tekmovanja in vrhunski šport. Veliko denarja je bilo namenjenega za marketing, predvsem za OI in slovensko hišo v Vancouvru ter slovensko olimpijsko mesto. V OKS načrtujejo 3.817.475 evrov prihodkov, kar je 18 odstotkov več kot lani. Največje povečanje sredstev bo zaradi OI iz Fundacije za šport (FŠO), nekateri partnerji pa so zaradi ekonomske krize zmanjšali obseg sodelovanja. Kljub temu naj bi prihodki iz marketinga znašali 1.989.723 evrov, kar je 52,1 odstotka vsega proračuna. Ministrstvo za šolstvo in šport namenja 744.254 evrov, FŠO pa 830.898 evrov. Nadzorni odbor (NO) je predlagal, da se uravnoteži sredstva za izvajanje programov in tistih, ki se namenjajo za objekte; sedaj gre za slednje precej več denarja. Člani NO so predlagali uveljavljanje olimpijskih športnih centrov, sprejem ugodnejše davčne zakonodaje, opozorili pa tudi na to, da mora OKS še naprej voditi tako poslovno politiko, ki bo omogočala normalno poslovanje in da OKS kljub gospodarski krizi ne bo zabredel v izgube. "Po vseh kazalcih in predvsem uspehih športnikov, ekip in reprezentanc v mednarodnem merilu živimo v obdobju največjih športnih uspehov v slovenski zgodovini. Gospodarska kriza bo nedvomno povzročila tudi družbeno krizo. Z določili nacionalnega programa, ki ga obravnavajo po regijah in naj bi ga jeseni dali v zakonodajno proceduro, bomo lahko v športu marsikaj olajšali," je zaključil Kocijančič, preden se je ob koncu skupščina zapletla v razpravo o naravi različnih športov, ker nekaterih zvez zaradi neizpolnjevanja pogojev niso sprejeli v OKS.