Izpostavili so uspehe, ki so jih njihovi člani dosegli v preteklem letu, ter težave, ki so pri zvezah v vseh treh sosednjih državah Italiji, Avstriji in na Madžarskem predvsem finančne narave.

Pri športnih uspehih so izpostavili predvsem dosežke odbojkarjev Posojilnice Doba, ki so se prek Kamnika uvrstili v četrtfinale pokala CEV, na Tržaškem se lahko pohvalijo z dobro organiziranostjo ženske odbojke, v Porabju pa so ponosni na dosežke rojaka Krisztiana Parsa, olimpijskega zmagovalca v metu kladiva.

"Na teh srečanjih je pomembna tradicionalnost. Ne gre le za športne vrednote, pomembne so tudi človeške vrline. Čestitam vsem našim društvom v zamejstvu in upam, da bodo tako dobro delali tudi v prihodnje," je udeležence pozdravil Miro Cerar, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije dr. Janez Kocijančič pa je poudaril, da je slovenski šport v sedanjih državah zelo dobro organiziran, ter da ideja enotnosti prostora brez meja na športnem področju deluje zelo dobro.

"V teh časih imajo vsi naši klubi določene finančne težave. Ni tako hudo kot na Tržaškem, pozna se, da dobimo deset odstotkov manj od slovenske države. Ne pozna pa se manjši prispevek avstrijske, ker doslej nismo dobili nič in tudi ne bomo," je o finančni problematiki povedal Marjan Velik, predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji.

Korošci so v Ljubljani pohvalili uspehe odbojkarje Doba,  športno društvo Šentjanž v Rožu, ki ima kljub majhnosti kraja eno najmodernejših dvoran za športno plezanje v Avstriji, poročali so tudi o uspešnem nastopu na evropskem prvenstvu narodnih manjšin na Saškem, kjer je ekipa Koroške osvojila četrto mesto ter imela v svojih vrstah tudi najboljšega strelca Geralda Wölbla.

Med športniki, ki izstopajo ne le na regionalnem področju, ampak so v vrhu tudi na avstrijski državni ravni, pa so nordijski kombinatorec Tomaž Druml, biatlonka Dunja Zdouc, namiznoteniški igralci Humške skupnosti ter košarkarski klub Koš Celovec in celovški nogometni klub SAK.

V Italiji bolj občutijo posledice finančne krize; sredstev iz Slovenije je manj za desetino, iz Italije pa 20 odstotkov. "Letošnje leto je najtežje doslej v naši organizaciji. Ne vemo, kako bomo delali, ker ne moremo narediti načrtov, če ne vemo, koliko sredstev bomo imeli na voljo. A za zdaj še nobeno od 57 športnih društev ni prenehalo delovati. So pa morali začasno odložiti razvoj, pa čeprav pri tem ne gre samo za športne dosežke, temveč tudi za socialno noto in ohranjanje slovenskega jezika," je dogajanje ocenil predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin.

ZSŠDI je v zadnjih letih tudi zaradi finančne stiske prenehala izdajati svoj zbornik, ki je zajel vsakoletno dogajanje na vseh njihovih področjih delovanja, vseeno pa so, tako kot vsako leto, tudi tokrat izdali novo knjigo. V njej je predstavljen pomorski klub Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu. Prav z jadranjem in tem klubom so povezani številni uspehi slovenskih zamejskih športnikov v Italiji, nenazadnje sta v razredu 470 Simon Sivitz Košuta in Jaša Farneti osvojila naslov prvakov na MSP. Predstavili pa so tudi uspešno združevanje odbojkarskih klubov Zalet v Trstu, kjer je število odbojkaric v šestih ekipah od lanskih 100 naraslo na 150.

V odsotnosti predsednika Zveze Slovencev na madžarskem Jožeta Hirnöka je delovanje ZSM predstavil Vili Sekereš. "Razmere se niso izboljšale, denarja pa je vedno manj. Nogomet je še vedno šport številka ena pri nas, imamo dva kluba na županijski ravni. Veselimo se čezmejnega sodelovanja, prebujata se pohodništvo in kolesarjenje, na največjem kolesarskem maratonu smo imeli letos samo iz Porabja 200 udeležencev," je pojasnil Sekereš.