Uspešno delo slovenskega zamejskega športa

Na tradicionalni novinarski konferenci, ki jo Olimpijski komite Slovenije organizira ob iztekajočem se letu so slovenski zamejski športniki predstavili svoje delo, uspehe in težave, s katerimi se srečujejo.

"Vesel sem, da smo v prejšnji sezoni tako dobro nastopali in potrdili, da smo ena najbolj obetavnih ekip ne le na avstrijskem Koroškem, ampak tudi v Avstriji nasploh," je poudaril Fabijan Gallob, član članske košarkarske ekipe Koš iz Celovca, ki je bila v prejšnji sezoni koroški deželni prvak in se v prvi sezoni druge avstrijske lige uvrstila na zaključni turnir najboljše četverice. Štefan Hribar, direktor Koša, je napovedal, da je cilj uvrstitev v prvo ligo, jedro moštva pa sestavljajo dijaki slovenske gimnazije v Celovcu.

Prav ob tej gimnaziji in dvojezični trgovski akademiji naj bi zrasla sodobna športna dvorana, ki je Slovenci v Avstriji še nimajo. Zbrali so že dva milijona evrov, 600.000 naj bi primaknila avstrijska vlada, 1,5 milijona pa še deželna koroška vlada. "Vse skupaj bo znano v naslednjih nekaj tednih. Če nam ne bo uspelo, lahko na tako velik projekt 'pozabimo' za naslednja tri desetletja," je menil Ivan Lukan, urednik Alamanaha o slovenski športni dejavnosti na avstrijskem Koroškem.

Danilo Prušnik, podpredsednik Športne zveze Slovencev na avstrijskem Koroškem (ŠZS), je pozval slovenske državne organe, da naj pomagajo slovenski skupnosti in poskušajo vplivati, da bi državna in deželna vlada v Avstriji tudi dokončno podprla to gradnjo, ki poteka v sklopu sanacije obeh šol. "Šport je za nas izjemno pomemben pri ohranjanju naše kulturne identitete, ne le zaradi krepitve zdravja in zaradi doseganja uspehov," je opozoril Prušnik.

Kljub denarnim težavam se zamejski športniki na avstrijskem Koroškem lahko pohvalijo z izvrstnimi tekmovalnimi dosežki. Zahomčan Tomaž Druml je bil na mladinskem SP v nordijskem smučanju v Zakopanah najuspešnejši med vsemi, saj je osvojil naslov prvaka v nordijski kombinaciji v šprintu ter dve srebrni medalji. Kolesar Peter Wrolich se je petkrat uvrstil med deseterico na dirkah Pro Toura, hokejista celovške ekipe KAC Paul Schellander in beljaškega moštva VSV Martin Oraže pa sta se uvrstila v avstrijsko reprezentanco. Odbojkarji posojilnice Dob/Aich so bili ponovno tretji v prvi avstrijski ligi, uveljavili pa so se na mednarodnem prizorišču s četrtim mestom v srednjeevropski ligi, dobro pa so igrali tudi v kvalifikacijah za evropski pokal.

Jure Kufersin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠD), je iztekajočo športno sezono Slovencev v Italiji ocenil kot uspešno tako na tekmovalnem, predvsem v posamičnih športih, kot tudi na organizacijskem področju. Kufersin je tako kot Prušnik omenil, da imajo težave pri pridobivanju sponzorjev iz Slovenije, kar je ob napovedanem krčenju sredstev iz italijanske državne blagajne še toliko bolj pereče. Branko Lakovič je tudi letos pripravil dvojezični Zbornik slovenskega športa v Italiji. Upokojeni slovenski športni novinar Marij Šušteršič je napisal knjigo Sledovi, po poteh slovenske prisotnosti v Trstu, v kateri na 143 straneh v besedi in sliki predstavlja bogat športni utrip na Tržaškem, ki je bil eden od stebrov ohranjanja slovenske kulture v tem delu slovenskega zgodovinskega ozemlja.

Tudi mladi zamejski športniki v Italiji se lahko pohvalijo z nekaterimi vrhunskimi tekmovalnimi dosežki. Tanja Romano je postala svetovna prvakinja v prostem programu in kombinaciji v kotalkanju, Mateja Bogatec pa je bila zmagovalka svetovnega pokala na tekaških rolkah. "Poskusila sem se tudi s tekom na smučeh, vendar pa sem z zimskim športom začela prepozno, da bi lahko tekmovala na vrhunski ravni in bi šla po poti Petre Majdič," je ocenila Bogatčeva. Loris Mania je nastopal na kvalifikacijskih tekmah italijanske odbojkarske reprezentance za olimpijske igre v Pekingu, vendar ga nato trener ni uvrstil v olimpijsko ekipo. Namiznoteniške igralke Krasa so se uvrstile v A1 italijansko ligo.

Najmanj številčna je slovenska skupnost na Madžarskem. Jože Hirnoek, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, je dejal, da je po lanskem letu v letošnjem že bolj optimističen. Tomaž Časar, ravnatelj šole in vrtca v Gornjem Seniku, je dejal, da je bila zaradi obnove šole povečana tudi telovadnica. Upajo, da bodo mladi lahko vsako leto v Sloveniji deležni učenja smučanja, ter da bodo še naprej delovali nogometni ekipi kot tudi rokometna in kegljaška ekipa. Slednji sta obe v drugi madžarski ligi, šahovska ekipa pa je napredovala v prvo, vendar žal iz nje potem izpadla.