V Londonu so se končale še paraolimpijske igre

Tradicija paraolimpijskih iger v času samostojnosti slovenske države pravi, da se športniki z njih še nikoli niso vrnili brez uvrstitev med prve tri. In tudi po Londonu 2012 bo tako. Za najvišjo uvrstitev je poskrbel strelec Franček Gorazd Tiršek, debitant na teh tekmovanjih, ki je v eni najbolj razburljivih tekem na igrah osvojil srebro z zračno puško.

"Dogajalo se je marsikaj. Tako kot sem bil razočaran prvi dan po smoli s puško, je bilo veliko veselje po drugi tekmi. Morda bi se dalo doseči še kaj več, če bi puška delovala normalno, a so občutki fenomenalni. Z zadnjim strelom sem dokazal, da se da doseči vse, da je treba vztrajati. Bilo je priborjeno z delom in borbo," je uspeh podoživel slovenski junak.

Obenem je Tiršek nadaljeval tudi tradicijo strelskih uspehov. Pred njim jo je dolga leta vzdrževal veteran Franc Pinter, letos je bil že na šestih igrah, ki ima v svoji bogati zbirki tudi štiri paraolimpijske medalje s prejšnjih štirih iger. Tokrat sam ni posegel po njej, je pa z nesebično pomočjo, ko so pred Tirškovo tekmo njegovo pokvarjeno puško usposobili tudi z deli Pinterjeve, prispeval svoj delež k medalji. Blizu pa je bil znova Damjan Pavlin, a je, tako kot na zadnjih igrah v Pekingu, brez žlahtne kovine ostal za pičlega 0,3 kroga."Ekipa je vrhunska. To se dokazuje z dejstvi, ne z besedami. Strelstvo invalidov in neinvalidov se povezujeta, ta šport v Sloveniji meri zelo visoko," se za prihodnost svojega športa ne boji Tiršek.

Med najbolj prijetna presenečenja iz slovenskega tabora sodi plavalec Đurić. Nastopil je v štirih disciplinah, se v vseh štirih uvrstil v finale, njegov izkupiček pa so eno četrto, dve peti mesti in eno šesto. Za medaljo mu je zmanjkalo nekaj desetink v preizkušnji na 100 metrov prosto, a ni bil preveč razočaran. Zaveda se, da bo imel veliko priložnost na naslednjih igrah v Riu, predvsem pa se je razveselil svojega napredka. Dosegel je šest osebnih rekordov, pa tudi svetovnega na 50 metrov delfin v svoji kategoriji, ki ga je pravzaprav izboljšal kar dvakrat v enem dnevu.

"Igre so bile zame doživetje. Mogoče je bilo v zadnjih dneh nekoliko bolj naporno, a je bistveno drugače, kot če si doma pred televizorjem in se s kavča prevališ do hladilnika. Pohvalil bi navijače, občinstvo, Britanci res močno podpirajo paraolimpijsko gibanje. Ko sem šel v mesto, so se vsi hoteli slikati z menoj. Rad pa bi se seveda zahvalil tudi domačim, trenerju in radovljiškemu klubu, zaradi katerih sem sploh tukaj in sem dosegel te rezultate," je svoje prve igre ocenil 22-letni plavalec.

Ženska reprezentanca v odbojki sede je bila edina slovenska v ekipnih športih. V slovenskem taboru so se zavedali, da bo uvrstitev v boj za medalje težka naloga, tudi zaradi novega tekmovalnega sistema, kjer ni več četrtfinala. Poraza proti favoriziranima ZDA in Kitajski sta pomenila boj za največ peto mesto, kjer so Slovenijo še drugič na igrah premagale Brazilke. Želeno peto mesto se je Slovenkam tako izmuznilo, a se odbojkarice zavedajo, da se bo s tako majhno bazo in ker niso profesionalke, tako kot večina njihovih tekmic, vse težje prebiti v svetovni vrh tega športa.

"Prepričana sem, da je izjemen uspeh, ker smo se sploh uvrstile na olimpijske igre. Skupine so bile neenakomerno razdeljene po moči. Žal nam v skupini ni uspelo premagati Brazilije, a smo proti Japonski pokazale, da se lahko merimo z velesilami, ki imajo veliko večji izbor tekmovalk. Nekako smo pričakovali peto mesto, a se ni izšlo po pričakovanjih," je bila ocena kapetanke Anite Goltnik Urnaut.