Prve olimpijske igre moderne dobe so se začele v Atenah leta 1896. Najprej je bilo udeleženih le 13 držav, a se je število držav udeleženk z vsakimi naslednjimi olimpijskimi igrami večalo. Najprej so izvajali le poletne olimpijske igre in šele leta 1924 so bile organizirane prve zimske olimpijske igre v Chamonixu. Leta 1916 olimpijskih iger ni bilo zaradi prve svetovne vojne, leta 1940 in 1944 pa zaradi druge svetovne vojne. Vse do leta 1992 so bile poletne in zimske olimpijske igre isto leto, nato pa so se odločili, da bodo poletne in zimske olimpijske igre posebej na vsaki dve leti.

Za Grke je v Antiki olimpijski duh predstavljal moralno osnovo za njihovo nacionalno enotnost, ki je bil tako močan, da je bil sposoben vzpostaviti tudi mir med sprtimi stranmi v vojni.

Pierre de Coubertin je leta 1892 somišljenikom predstavil idejo oživitve antičnih olimpijskih iger. Dve leti kasneje, natančneje 23. junija 1894, je bil ustanovljen Mednarodni olimpijski komite. Prve olimpijske igre moderne dobe so bile v Atenah aprila 1896. Od takrat naprej se olimpijska ideja vse bolj širi.

Olimpijsko gibanje združuje vse tiste, ki se strinjajo z načeli in pravili Olimpijske listine in priznavajo avtoriteto Mednarodnega Olimpijskega Komiteja (MOK); to so mednarodne panožne zveze olimpijskih športov, nacionalni olimpijski komiteji (NOK), športniki, sodniki, društva in druge inštitucije, ki jih MOK prizna.

Izseki iz Olimpijske listine:

T2.) Olimpizem je življenjska filozofija, ki v harmonično celoto povezuje vrednote telesa, volje in duha. Olimpizem si prizadeva s povezovanjem športa in kulture ter vzgoje ustvariti način življenja, ki bi temeljil na veselju, izvirajočem iz napora, na vzgojni vrednosti dobrega zgleda in na spoštovanju splošnih osnovnih etičnih načel.

T6.) Cilj olimpijskega gibanja je vzgajati mladino s pomočjo športa in tako pomagati graditi miren in boljši svet brez diskriminacije in v olimpijskem duhu, kar je mogoče doseči le z medsebojnim razumevanjem v duhu prijateljstva in fair playa.

Olimpijska listina, Temeljna načela

Olimpijsko gibanje je prepoznavno tudi po mnogih dejavnostih, ki segajo prek samih olimpijskih iger in širše posegajo v športni prostor:

• promocija športa in tekmovanj s pomočjo nacionalnih in mednarodnih institucij po celem svetu,
• v sodelovanju z javnimi in zasebnimi organizacijami ponuja šport, ki je v službi človeka,
• sodeluje pri razvoju "športa za vse",
• spodbuja udejstvovanje žensk v športu na vseh nivojih - v smislu enakopravnosti z moškimi,
• nasprotuje vsem oblikam ekonomskega izkoriščanja športa in športnikov,
• bori se proti dopingu,
• promovira etiko športa, spodbuja fair play,
• ekološko ozavešča in
• s financiranjem in izobraževanjem spodbuja manj razvite države - programi Olimpijske solidarnosti.

Izbira mesta gostitelja je izključna pristojnost MOK. Kandidature mest, ki se prijavijo za gostitelja olimpijskih iger, pregleda komisija za ocenjevanje kandidirajočih mest. Za organizacijo iger se lahko prijavi le mesto, katerega kandidaturo odobri NOK njegove države. Prošnjo za organiziranje olimpijskih iger mora uradna ustanova s privoljenjem NOK predložiti MOK. Uradna ustanova kandidirajočega mesta in NOK morata zagotoviti, da bodo olimpijske igre organizirane skladno s pričakovanji in pod pogoji MOK. Če se za organizacijo istih olimpijskih iger poteguje več mest iste države, mora NOK odločiti, katero izmed njih bo predlagal za volitve. Mestu se zaupa organiziranje olimpijskih iger le, če vlada ustrezne države predloži MOK dokument, v katerem zagotavlja, da bo država spoštovala Olimpijsko listino. NOK vodi in soodgovarja za dejavnosti in upravljanje svojega mesta, bodočega gostitelja, v zvezi s kandidaturo od dneva vložitve kandidature MOK.

Vsako mesto, ki se prijavi za organiziranje olimpijskih iger se mora pisno obvezati, da bo spoštovalo pogoje, predpisane za kandidirajoča mesta, ki jih je izdal izvršni komite MOK, kot tudi tehnična pravila, ki jih je predpisala mednarodna zveza vsakega športa, vključenega v program olimpijskih iger. Postopek, ki ga morajo upoštevati kandidirajoča mesta, določi izvršni komite MOK. Vsako kandidirajoče mesto mora ponuditi finančno garancijo, ki je primerna po mnenju izvršnega komiteja MOK.

Izvršni komite MOK na osnovi poročila komisije za ocenjevanje sestavi seznam kandidirajočih mest, ki se predloži skupščini MOK za volitve. Volitve, na katerih se izvoli mesto gostitelja, potekajo v državi, v kateri ni nobenega kandidirajočega mesta, potem ko je komisija skrbno proučila poročilo. Razen v izjemnih okoliščinah morajo biti volitve izpeljane sedem let pred olimpijskimi igrami.

Otvoritvena in zaključna slovesnost morata biti organizirani v mestu gostitelja, kot tudi vsi športi, razen če gostitelj pridobi od MOK pravico, da organizira določena tekmovanja v drugih mestih ali na prizoriščih, ki so v isti državi.

Če za zimske olimpijske igre, iz geografskih ali topografskih razlogov, določenega tekmovanja ali športne discipline ni mogoče organizirati v državi mesta gostitelja, sme MOK izjemoma dovoliti, da te potekajo v sosednji državi.

MOK zaupa organizacijo olimpijskih iger NOK države mesta gostitelja ter mestu gostitelju. NOK mora zato oblikovati organizacijski komite (OKOI), ki od ustanovitve neposredno sodeluje z MOK in od njega prejema navodila.