POI Rim 1960

Poletne olimpijske igre Rim 1960

Dvojčka Romul in Rem ter njuna volkulja so leta 1960 v svetem mestu pričakali najboljše športnike sveta. Rim je tako le dočakal igre, ki naj bi jih gostil že leta 1908.

 

Kraj in čas: Rim (Italija); 25. avgust – 11. september 1960
Ostali kandidati: Detroit, Mexico City, Bruselj, Tokio, Budimpešta in Lozana
Udeležba: 83 držav, 5338 športnikov
Število športov: 17 športov, 150 disciplin

Število slovenskih olimpijskih iger: 27
Ogenj je prižgal: Giancarlo Peris (altet)
Igre je odprl: Giovanni Gronchi (predsednik Italije)
Olimpijska prisega: Adolfo Consolini (atletika)
Povezava na MOK: POI Rim 1960

več

Zanimivosti s poletnih olimpijskih iger Rim 1960

Moderni športni objekti, utrip mesta z izjemno zgodovino, prepletanje kulture in športa, vrhunski dosežki, številni junaki in zanimivi boji so bile značilnosti olimpijskih iger v Rimu. Italijanski prestolnici je MOK organizacijo namenil že daljnega leta 1908, a ob spoznanju, da niso Italijani še ničesar pripravili, so igre četrte olimpijade le potekale v Londonu. Rimljani so leta 1960 napako popravili in priredili igre, na katerih so spretno zgradili most med preteklostjo in s športno prežeto sedanjostjo.

Pred igrami je večino športnikov v Vatikanu blagoslovil papež Janez 13. Sama tekmovanja pa so že nadvse dobro pokrivale televizijske kamere, ki so olimpijske vtise prinašale v številne domove. Veliko gledalcev si je olimpijske boje ogledalo kar v živo, med drugim tudi na sodobnem štadionu, ki je sprejel kar 100.000 športa željnih navdušencev.

Olimpijski vrhunci

Veliki sovjetsko-ameriški obračun so še drugič dobili prvi. Sovjeti so v Rimu slavili 42 zmag, osem več od tekmecev iz ZDA. Tudi najbolj vneta zbiralca žlahtne kovine sta prihajala iz Sovjetske zveze.

Telovadec Boris Šahlin se je okitil s štirimi zlatimi kolajnami, ob tem pa je dobil še dve srebrni in eno bronasto odličje. Njegova rojakinja pa je – prav tako v gimnastiki - tekmovanje končala s sila podobno bero, le da si je pritelovadila en olimpijski naslov manj. Med junake so se vpisali tudi črna ameriška gazela Wilma Rudolph, ki je postala trikratna prvakinja v atletiki, japonski telovadec Takashi Ono in bosonogi etiopijski maratonec Abebe Bikila. Zlato odličje je okoli vratu prejel tudi ameriški boksar Cassius Clay, bolj znan kot Mohamed Ali. Legendarni ameriški boksar je nato zbolel za Parkinsonovo boleznijo, vnovič pa je veliko slavo požel na OI 1996 v Atlanti, ko je prižgal olimpijski ogenj.

Slovenci in POI 1960

Na rimskih olimpijskih igrah je bilo v 117-članski jugoslovanski odpravi 27 slovenskih športnikov (od tega 5 deklet). Svoj olimpijski krst je v italijanski prestolnici doživel legendarni telovadec Miro Cerar, ki je nato v svojo bogato zbirko obesil kar 30 kolajn z olimpijskih iger ter svetovnih in evropskih prvenstev. V Italiji se Cerar sicer še ni povzpel na zmagovalne stopničke, zato pa je nase opozoril s petim mestom na drogu in osmim v mnogoboju. Osmo mesto sta osvojila tudi jadralca iz Kopra Janko Kosmina in Marko Fafangel.

Z uvrstitvama med najboljšo deseterico sta se v domovino vrnila tudi atlet Mirko Kolnik, ki je v mnogoboju zasedel deveto mesto, in kolesar Janez Žirovnik, ki si je v cestni dirki priboril osmo mesto.

Sila slovensko je bila tedaj obarvana tudi košarkarska reprezentanca Jugoslavije, saj so dres izbrane vrste nosili Ivo Daneu, Boris Kristančič, Miha Lokar in Marjan Kandus. Jugoslavija je takrat pod vodstvom legendarnega trenerja Aleksandra Nikolića osvojila šesto mesto.

Slovenski uspehi

Do 10 mesta

Miroslav Cerar športna gimnastika drog 5. mesto
Ivo Daneu, Marjan Kandus, Boris Kristančič, Miha Lokar košarka ekipa 6. mesto
Mario Fafangel, Janko Kosmina jadranje zvezda 8. mesto
Janez Žirovnik cestno kolesarstvo cestna dirka 8. mesto
Miroslav Cerar športna gimnastika mnogoboj 8. mesto
Jože Brodnik atletika deseteroboj 9. mesto
Miroslav Cerar športna gimnastika drog 9. mesto
Milena Usenik atletika krogla 12. mesto
Karlo Umek strelstvo pištola po izbiri 22. mesto
Alojz Bajc cestno kolesarstvo cestna dirka 70. mesto
N. Pogačnik športna gimnastika mnogoboj 78. mesto

Pregled medalj

Država
Zlata medalja
Srebrna medalja
Bronasta medalja
Skupaj

Urnik in rezultati

25. Aug. 1960 - 11. Sep. 1960


atletika, 100 m
 Olga Šinkovec izpad v polfinalu 12,1 (PR); 12,5 (PF) - finale
atletika, 110 m ovire
 Stanko Lorger izpad v polfinalu 14,4 (PR); 14,4 (ČF); 14,5 (PF) - finale
atletika, 200 m
 Olga Šinkovec izpad v kvalifikacijah 24,8 (PR) - finale
atletika, 3000 m zapreke
 Franc Hafner izpad v kvalifikacijah 8:55,4 (PR) - finale
atletika, 800 m
 Borut Ingolič izpad v kvalifikacijah 1:51,4 (PR) - finale
atletika, krogla
 Milena Usenik 12.m 14,19 (FIN); 14,74 (KV) - finale
atletika, palica
 Roman Lešek izpad v kvalifikacijah 420 (KV) - finale
plavanje, 100 m prosto
 Janez Kocmur izpad v kvalifikacijah 58,7 (PR) - finale
plavanje, 4x100 m mešano
  (Kocmur Janez) izpad v kvalifikacijah 4:25,2 (PR) - finale
plavanje, 4x200 m prosto
  (Brinovec Vlado) izpad v kvalifikacijah 8:49,8 - finale
strelstvo, pištola po izbiri
 Karlo Umek 22.m 533 krogov - finale
veslanje, dvojni dvojec
  (Lovec Jože) izpad v repesažu 7:07,61 repešaž - finale