Moderni športni objekti, utrip mesta z izjemno zgodovino, prepletanje kulture in športa, vrhunski dosežki, številni junaki in zanimivi boji so bile značilnosti olimpijskih iger v Rimu. Italijanski prestolnici je MOK organizacijo namenil že daljnega leta 1908, a ob spoznanju, da niso Italijani še ničesar pripravili, so igre četrte olimpijade le potekale v Londonu. Rimljani so leta 1960 napako popravili in priredili igre, na katerih so spretno zgradili most med preteklostjo in s športno prežeto sedanjostjo.

Pred igrami je večino športnikov v Vatikanu blagoslovil papež Janez 13. Sama tekmovanja pa so že nadvse dobro pokrivale televizijske kamere, ki so olimpijske vtise prinašale v številne domove. Veliko gledalcev si je olimpijske boje ogledalo kar v živo, med drugim tudi na sodobnem štadionu, ki je sprejel kar 100.000 športa željnih navdušencev.

Olimpijski vrhunci

Veliki sovjetsko-ameriški obračun so še drugič dobili prvi. Sovjeti so v Rimu slavili 42 zmag, osem več od tekmecev iz ZDA. Tudi najbolj vneta zbiralca žlahtne kovine sta prihajala iz Sovjetske zveze.

Telovadec Boris Šahlin se je okitil s štirimi zlatimi kolajnami, ob tem pa je dobil še dve srebrni in eno bronasto odličje. Njegova rojakinja pa je – prav tako v gimnastiki - tekmovanje končala s sila podobno bero, le da si je pritelovadila en olimpijski naslov manj. Med junake so se vpisali tudi črna ameriška gazela Wilma Rudolph, ki je postala trikratna prvakinja v atletiki, japonski telovadec Takashi Ono in bosonogi etiopijski maratonec Abebe Bikila. Zlato odličje je okoli vratu prejel tudi ameriški boksar Cassius Clay, bolj znan kot Mohamed Ali. Legendarni ameriški boksar je nato zbolel za Parkinsonovo boleznijo, vnovič pa je veliko slavo požel na OI 1996 v Atlanti, ko je prižgal olimpijski ogenj.

Slovenci in POI 1960

Na rimskih olimpijskih igrah je bilo v 117-članski jugoslovanski odpravi 27 slovenskih športnikov (od tega 5 deklet). Svoj olimpijski krst je v italijanski prestolnici doživel legendarni telovadec Miro Cerar, ki je nato v svojo bogato zbirko obesil kar 30 kolajn z olimpijskih iger ter svetovnih in evropskih prvenstev. V Italiji se Cerar sicer še ni povzpel na zmagovalne stopničke, zato pa je nase opozoril s petim mestom na drogu in osmim v mnogoboju. Osmo mesto sta osvojila tudi jadralca iz Kopra Janko Kosmina in Marko Fafangel.

Z uvrstitvama med najboljšo deseterico sta se v domovino vrnila tudi atlet Mirko Kolnik, ki je v mnogoboju zasedel deveto mesto, in kolesar Janez Žirovnik, ki si je v cestni dirki priboril osmo mesto.

Sila slovensko je bila tedaj obarvana tudi košarkarska reprezentanca Jugoslavije, saj so dres izbrane vrste nosili Ivo Daneu, Boris Kristančič, Miha Lokar in Marjan Kandus. Jugoslavija je takrat pod vodstvom legendarnega trenerja Aleksandra Nikolića osvojila šesto mesto.