POI Los Angeles 1984

Los Angeles je po letu 1932 še drugič gostil olimpijske igre, ki so bile to pot povsem zasebno financirane. Pobudnik za kandidaturo je bi župan, Tom Bradley, uresničitev projekta pa je, po tem ko je MOK dodelil igre temu mestu, prevzel podjetnik Peter Ueberroth.

 

Kraj in čas: Los Angeles (ZDA); 28. julij – 12. avgust 1984
Ostali kandidati: /
Udeležba: 140 držav; 6829 športnikov
Število športov: 23 športov, 221 disciplin

Število slovenskih športnikov: 20
Ogenj je prižgal: Rafer Johnson (atletika)
Igre je odprl: Ronald Regan (predsednik ZDA)
Olimpijska prisega: Edwin Moses (atlet)

 

več

Zanimivosti s poletnih olimpijskih iger Los Angeles 1984

Na sceno so se vrnili ameriški športniki, svoj odgovor na bojkot iger v Moskvi pa so jim podali predstavniki Sovjetske zveze in nekateri somišljeniki. Tako bi tudi za igre v Kaliforniji težko dejali, da so bile srečanje vseh najboljših športnikov sveta. Ameriški prireditelji so pripravili do potankosti izdelano finančno konstrukcijo iger. Poslovni del je vodil podjetnik Peter Ueberroth, ki je privabil množico pokroviteljev, tako da gradnja objektov in sama organizacija nista trpeli. Posledično so igre vodile v vse večjo komercializacijo, kar je šlo mnogim močno v nos.

Olimpijski vrhunci

Ob odsotnosti sovjetskih športnikov so igre potekale povsem v znamenju domačinov, ki so bili na lestvici najuspešnejših držav z naskokom prvi. V Ameriki je ostalo kar 83 zlatih, 61 srebrnih in 30 bronastih odličij. Za primerjavo – drugouvrščena Romunija je zbrala 20 zlatih kolajn. Pač pa so imeli Romuni v svojih vrstah telovadko Jekaterino Szabo, ki je postala štirikratna olimpijska prvakinja, ob tem pa si je pritelovadila še eno srebro. Kljub izjemnim dosežkom gibčne 17-letne Romunke pa je igre zaznamoval predvsem domači šampion Carl Lewis. Legenda svetovnega športa in ikona atletskih tekmovanj. Prvi zvezdnik iger je bil nepremagljiv v teku na 100 in 200 metrov, v skoku v daljino in v štafetnem teku. S tem je po 48 letih ponovil podvig rojaka Jesseja Owensa, le da njegov podvig ni imel tako izrazito politično-rasne konotacije.

Uspeha iz Moskve sta ponovila tudi tekač na 1500 m Sebastian Coe in deseterobojec Daley Thompson. S svojimi dosežki pa so igre popestrili še Kitajka Li Ning, ameriška atletinja Valerie Hooks, domači plavalec Richard Carey, »albatros« Michael Gross

Slovenci in POI 1984

Jugoslavija je bila na olimpijskih igrah v Los Angelesu ob Romuniji edina socialistična država, ki ni sledila bojkotu Sovjetske zveze in njenih zaveznic. Tovrstna odločitev je bila modra tudi z vidika dvajsetih slovenskih športnikov, saj bi bili v nasprotnem primeru prikrajšani za dobre dosežke.

Po letu 1968, ko je s svojimi vajami na konju z ročaji navduševal Miro Cerar, se je na prsih Slovenca znova znašla kolajna najlepšega sijaja. Celjski rokometni vratar Rolando Pušnik je bil namreč član zmagovite jugoslovanske reprezentance, ki je na olimpijskem turnirju za seboj pustila izbrani vrsti ZR Nemčije in Romunije ter se tako povzpela na sam vrh. Po jugoslovanskih notah pa se je plesalo tudi v ženski konkurenci. Rokometnega zlata se je tedaj veselila tudi Alenka Cuderman.

Odličij pa niso osvajali zgolj rokometaši. Do brona se je namreč prebila nogometna reprezentanca nekdanje skupne države. Modri dres sta tedaj nosila tudi Marko Elsner in kasnejši selektor slovenske reprezentance Srečko Katanec. Pred »Jugo« sta se v LA-ju uvrstili le izbrani vrsti Francije in Brazilije. Solidno je nastopila tudi ženska košarkarska reprezentanca, za katero je tedaj igrala tudi Polona Dornik. Jugoslavija je zasedla sedmo mesto.
Slovenci do odmevnih rezultatih pod toplim kalifornijskim soncem niso prišli zgolj v moštvenih športih. Tako sta se, denimo, izkazala judoista Filip Leščak in Franc Očko. Prvi je v kategoriji do 78 kg osvojil peto mesto, drugi pa je bil do 65 kg sedmi. Sedmi je bil na cestni dirki tudi kolesar Bojan Ropret. Znova se je izkazal plavalec Darjan Petrič, ki je v disciplini 1500 m prosto zasedel šesto mesto.

Omeniti velja še premierni nastop strelca Rajmonda Debevca, ki se bo v Pekingu v olimpijsko areno podal že osmič zapored. Član Olimpije, ki je svoj vrhunec dosegel z zlatom v Sydneyju 2000, je imel v Ameriki najmirnejšo roko pri streljanju z zračno puško, kjer je zasedel 12. mesto.

Stojan Moderc

Moderc Stojan
Šport:
konjeništvo - dresura
Disciplina:
dresura, dresura - ekipno
Rojen:
Višina:
Teža:
Matični klub:
Trener:

Rezultati na OI in ostalih športnih igrah

Medalje na OI:
POI LOS ANGELES 1984
konjeništvo - dresura dresura - ekipno 10. mesto

Vrhunci kariere


konjeništvo - dresura, dresura
 Stojan Moderc dikvalifikacija - finale

Slovenski uspehi

Rolando Pušnik rokomet,ekipa Rezultat:114:95 (skupno)
Alenka Cuderman rokomet,ekipa Rezultat:143:102 (skupno)
Marko Elsner, Srečko Katanec nogomet,ekipa nogomet Rezultat:2 : 1

Do 10 mesta

Rolando Pušnik rokomet ekipa 1. mesto
Alenka Cuderman rokomet ekipa 1. mesto
Marko Elsner, Srečko Katanec nogomet ekipa nogomet 3. mesto
Filip Leščak judo do 78 kg 5. mesto
Polona Dornik košarka ekipa 6. mesto
Darjan Petrič plavanje 400 m prosto 6. mesto
Bojan Ropret cestno kolesarstvo cestna dirka 7. mesto
Franc Očko judo do 65 kg 7. mesto
Primož Čerin, Janez Lampič, Bojan Ropret cestno kolesarstvo cestna dirka 9. mesto
Alojz Lah, Dušan Mavec, Stojan Moderc konjeništvo - dresura dresura - ekipno 10. mesto
Rajmond Debevec strelstvo zračna puška 12. mesto
Borut Petrič plavanje 400 m prosto 13. mesto
Borut Petrič plavanje 1500 m prosto 15. mesto
Dušan Puh jadranje windglider 15. mesto
Darjan Petrič plavanje 1500 m prosto 16. mesto
Borut Petrič plavanje 200 m prosto 19. mesto
Rajmond Debevec strelstvo MK puška 20. mesto
Darjan Petrič plavanje 200 m prosto 30. mesto
Primož Čerin cestno kolesarstvo cestna dirka 35. mesto
Jure Pavlič cestno kolesarstvo cestna dirka 42. mesto
Marko Cuderman cestno kolesarstvo cestna dirka 46. mesto

Pregled medalj

Država
Zlata medalja
Srebrna medalja
Bronasta medalja
Skupaj

Urnik in rezultati

28. jul. 1984 - 12. avg. 1984

jadranje, windglider
 Dušan Puh 15.m 118,00 - finale