Prijavi se na e-novice
POI London 1948
Poletne olimpijske igre London 1948
Po dvanajstih letih je ponovno oživela olimpijska ideja, igre pa so vse od Londona, ki bi moral gostiti najboljše športnike že leta 1944, brez izjeme potekale vsake štiri leta.
Kraj in čas: London (Velika Britanija); 29. julij – 14. avgust 1948
Ostali kandidati: Baltimore, Lozana, Los Angeles, Minneapolis in Philadelphia
Udeležba: 59 držav, 4104 športnikov
Število športov: 17 športov, 136 disciplin
Število slovenskih športnikov: 12
Ogenj je prižgal: John Mark (atlet)
Igre je odprl: kralj George VI.
Olimpijska prisega: Donald Finlay (atletika)
Povezava na MOK: POI London 1948
Zanimivosti s poletnih olimpijskih iger London 1948
Podobno kot na igrah po prvi svetovni vojni so bili tudi to pot za olimpijski nastop prikrajšani športniki iz držav agresork v vojni. MOK je leta 1948 prižgal rdečo luč za Nemce in Japonce. Tudi olimpijski ogenj, ki so ga prižgali v Grčiji, je na svoji poti obšel Nemčijo. Tekači pa so ga ponesli na grob barona Pierra de Coubertina v Švici.
Otvoritveno slovesnost si je ob britanskem kralju ogledalo 80.000 gledalcev. Prenos iger pa so si ljudje lahko prvič v zgodovini ogledali na malih zaslonih, čeprav je bil televizijski zaslon v Angliji tedaj sila redek predmet v gospodinjstvih. Nekaj nezadovoljstva je povzročila nastanitev športnikov, ki so bivali v vojašnicah in šolskih domovih.
Program iger so popestrile nove discipline, na stranskem tiru pa sta se znašla polo in veliki rokomet. Manjkalo ni niti presenetljivih zmagovalcev, spektakularnih dvobojev, zanimivih zgodb … Za posebno pozornost je poskrbel 17-letni Američan Bob Mathias, ki je slavil zmago v deseteroboju. Poleg njegove mladosti je v oči bodlo tudi dejstvo, da se je začel s tem športom ukvarjati šele štiri mesece pred olimpijskimi igrami. Poseben most med kulturo in glasbo pa je vzpostavila francoska pianistka Micheline Ostermeyer, ki je v atletiki pobrala dve zlati odličji.
Najuspešnejša reprezentanca londonskih iger je bila z 38 zlatimi medaljami ameriška pred švedsko (17) in francosko (11).
Slovenci na POI 1948
Na prvih olimpijskih igrah po končani drugi svetovni vojni je v jugoslovanski reprezentanci nastopilo 12 slovenskih športnikov, od tega 4 dekleta. Čeprav je po upokojitvi izjemne telovadne vrste, ki ji je načeloval nepozabni Štukelj, zavladalo precejšnje zatišje, sta slovenske nastope v Londonu zaznamovali dve peti mesti, obe v plavanju. Tone Cerar je bil peti v disciplini 200 m prsno, z enakim izkupičkom pa se lahko pohvali tudi Ciril Pelhan, ki je plaval v jugoslovanski štafeti 4 x 200 m prosto.
Vida Gerbec
športna gimnastika Disciplina:
ekipno-vrsta Rojen:
Višina:
Teža:
Matični klub:
Trener:
Rezultati na OI in ostalih športnih igrah
Medalje na OI: | 0x | 0x | 0x |
športna gimnastika ekipno-vrsta 7. mesto
Vrhunci kariere
Slovenski uspehi
Do 10 mesta
Ciril Pelhan | plavanje | 4x200 m prosto | 5. mesto | |
Tone Cerar | plavanje | 200 m prsno | 5. mesto | |
Vida Gerbec, Ruža Vojsk | športna gimnastika | ekipno-vrsta | 7. mesto | |
Konrad Grilec, Miro Longyka, Jakob Šubelj | športna gimnastika | ekipno-vrsta | 10. mesto |
Konrad Grilec | športna gimnastika | mnogoboj | 46. mesto | |
Miro Longyka | športna gimnastika | mnogoboj | 71. mesto | |
Jakob Šubelj | športna gimnastika | mnogoboj | 85. mesto | |
Neža Černe | športna gimnastika | mnogoboj | 88. mesto | |
Karol Janež | športna gimnastika | mnogoboj | 103. mesto |
Reprezentanca
Športi
Rezultati
Reprezentanca
Pregled medalj
Država | Zlata medalja |
Srebrna medalja |
Bronasta medalja |
Skupaj |
---|
Urnik in rezultati
29. jul. 1948 - 14. avg. 1948
atletika, 100 m
atletika, 200 m
atletika, 400 m
atletika, 4x400 m
atletika, disk
plavanje, 200 m prsno
plavanje, 4x200 m prosto
športna gimnastika , ekipno-vrsta
(Grilec Konrad, Longyka Miro, Šubelj Jakob) 10.m 1.194,8 - finale
športna gimnastika , mnogoboj
Miro Longyka 71.m 208,90 - finale
Jakob Šubelj 85.m 178,50 - finale
Neža Černe 88.m 24,70 - finale
Karol Janež 103.m 152,40 - finale