Mednarodni spori so dosegli enega izmed svojih vrhuncev. Združene države Amerike in nekateri njeni zahodni somišljeniki so zaradi vkorakanja sovjetskih enot v Afganistan bojkotirali igre. Tako je v Moskvi sodelovalo celo manj držav kot leta 1960 v Rimu. Igre, ki jih je odprl sovjetski predsednik Leonid Brežnjev, pa so tako minile v znamenju velike prevlade domačih športnikov, ki so kot za stavo pobirali zlata odličja.

Olimpijski vrhunci

Zahodne države so moskovske igre označile za drugorazredne.  Odgovor na vse zbadljivke so športniki dosegli kar 36 svetovnih, 39 evropskih in 73 olimpijskih rekordov. Domačin Vladimir Salnikov je v plavanju na 1500 metrov kot prvi premagal magično mejo 15 minut. Za nameček pa je pobral še zlati odličji na 400 metrov prosto in v štafeti 4x200 m. Še uspešnejši pa je bil njegov rojak Aleksander Ditjatin. Izjemni telovadec je namreč pobral kolajne prav v vseh disciplinah. Osvojil je tri zlate, štiri srebrne in eno bronasto medaljo ter tako postal prvi športnik, ki je na enih igrah v žep pospravil 8 odličij.

Zanimiv je bil tudi boj, ki sta ga v atletiki bila Britanca Steve Ovett in Sebastian Coe. Velika rivala sta se najprej pomerila v teku na 800 metrov, kjer je zmago slavil Ovett. Coe pa mu je milo za drago vrnil v teku na 1500 metrov, ko se je med oba vrinil še Nemec Jürgen Straub. Sicer pa je atletska tekmovanja zaznamoval tudi prvak v deseteroboju, izjemni Daley Thompson.

Junaki iger so postali še plavalci Karen Metschuk, Barbara Krause, Rica Reinisch, kajakaš Vladimir Parvenovič, nemški maratonec Waldemar Cierpinski in jasno tudi Nikolaj Andrianov. Izjemni ruski telovadec je na domačih igrah zaključil s polnjenjem bogate zbirke kolajn. V slednji se je med letoma 1972 in 1980 nabralo kar 15 kolajn.

Velja omeniti tudi, da je v Moskvi svoj olimpijski krst doživela atletinja Merlene Ottey, ki je nato v Atenah branila slovenske barve. Jamajčanka je v teku na 200 metrov osvojila bronasto odličje.

Slovenci in POI 1984

Na olimpijske igre v Moskvo, ki so šle v zgodovino predvsem po bojkotu Amerike in njenih zahodnih zaveznic, se je v okviru 162-članske jugoslovanske »delegacije« podalo 11 slovenskih športnikov. Na igrah je tedaj nastopil tudi mednarodno uveljavljeni plavalec Borut Petrič, ki je v disciplini 1500 metrov v prostem slogu, kjer je zmago slavil neprekosljivi domačin Vladimir Salnikov, osvojil peto mesto. Peto mesto pa je v teku na 400 metrov z ovirami zasedel tudi Celjan Peter Mahne.