POI Pariz 1924

Poletne olimpijske igre Pariz 1924

Drugič po letu 1900 je olimpijske igre gostil Pariz, tokrat tudi s slovensko udeležbo, ki je v francoski prestolnici pustila svoj pečat.

 

 

Kraj in čas: Pariz (Francija); 4. maj – 27. julij 1924
Ostali kandidati: Amsterdam, Barcelona, Los Angeles, Praga in Rim
Udeležba: 44 držav, 3089 športnikov
Število športov: 17 športov, 126 disciplin
Število športnikov: 11
Ogenj je prižgal: olimpijski ogenj so prvič prižgali v Amsterdamu leta 1928.
Igre je odprl: Gaston Doumergue (francoski predsednik)
Olimpijska prisega: Georges Andre

Povezava na MOK: POI Pariz 1924

več

Zanimivosti s poletnih olimpijskih iger Pariz 1924

Za vrnitev olimpijskega duha v mesto ob Seini je imel veliko zaslug Pierre de Coubertin, ki je svoj položaj na čelu krovne olimpijske organizacije prepuščal Belgijcu Henriju de Baillet-Latouru. Francozi so se to pot znali potruditi in tako popravili slab organizacijski vtis, ki je zaznamoval igre leta 1900. Vzorno so pripravili prizorišča (nov stadion s krožno stezo, plavalni stadion, ki je sprejel 10.000 gledalcev …) in vzorno uredili celo olimpijsko vas. S pariškimi igrami je nov list obrnilo tudi športno novinarstvo, saj so lahko športni navdušenci dogajanja v neposrednem prenosu poslušali tudi prek radijskih valov.

Igre so potekale brez prisotnosti nemških športnikov, ki so še naprej plačevali kazen za vlogo njihove države v prvi svetovni vojni. De Coubertin si je sicer prizadeval za roko sprave, a pri tem mu ni uspelo prepričati ostalih članov MOK.

Vlogo prvega zvezdnika POI je z izjemnimi predstavami prevzel finski atlet Paavo Nurmi, ki je na svojo stran pridobil tudi občinstvo. Finec je ob tem v žep pospravil kar pet zlatih medalj, dve si je priboril celo v roku ene ure. Nurmi je do štirih kolajn prišel že v Antwerpnu, še tri pa je dodal leta 1928 v Amsterdamu. Navduševal je tudi njegov rojak Ville Ritola, pa legendarni ameriški plavalec Johnny Weissmüller, ki se je nato na filmskih platnih predstavil v vlogi Tarzana, med junaki pa je bil tudi slovenski šampion Leon Štukelj.

Slovenci na POI 1924


Z olimpijskimi igrami v Parizu, kjer je nastopilo 11 slovenskih športnikov, se začne olimpijska era Leona Štuklja (1898 – 1999), nesporne legende slovenskega športa. V Novem mestu rojeni telovadec in pravnik, ki je gimnastično javnost navdušil že na svetovnem prvenstvu leta 1922, je v francoski prestolnici postal dvakratni olimpijski zmagovalec. Svetovno telovadno elito si je pokoril v mnogoboju, okrog vratu pa je prejel še zlato odličje za brezhibno vajo na drogu. Ob tem je član športnega društva Sokol, ki ga je ob vrnitvi v Novo mesto župan dr. Režek pozdravil z vzklikom: »Ave triumphator!«, osvojil še četrti mesti v preskoku in na krogih. Blesteli so tudi ostali slovenski telovadci. Poleg četrtega mesta v ekipnem tekmovanju, kjer so ob Štuklju nastopali še Janez Porenta, Stane Žilič, Michael Oswald, Stane Derganc, Stane Hlastan, Rastko Poljanšek in Jože Primožič, je četrto mesto na konju zasedel Hlastan, Derganc in Žilič pa sta osvojila peti mesti (plezanje in konj).

Slovenski uspehi

Štukelj Leon
Leon Štukelj športna gimnastika ,drog
Štukelj Leon
Leon Štukelj športna gimnastika ,mnogoboj Rezultat:110,340

Do 10 mesta

Leon Štukelj športna gimnastika drog 1. mesto
Leon Štukelj športna gimnastika mnogoboj 1. mesto
Stane Derganc, Slavko Hlastan, Mihael Oswald, Rastko Poljšak, Janez Porenta, Jože Primožič, Leon Štukelj, Stane Žilič športna gimnastika ekipno 4. mesto
Slavko Hlastan športna gimnastika konj na šir 4. mesto
Stane Derganc športna gimnastika konj na šir 5. mesto
Stane Žilič športna gimnastika plezanje po vrvi 5. mesto
Janez Porenta športna gimnastika plezanje po vrvi 6. mesto
Janez Porenta športna gimnastika preskok 6. mesto
Stane Derganc športna gimnastika konj z ročaji 6. mesto
Josip Kosmatin cestno kolesarstvo cestna dirka - ekipno 10. mesto
Janez Porenta športna gimnastika mnogoboj 20. mesto
Vladimir Seunig konjeništvo - dresura dresura 24. mesto
Stane Žilič športna gimnastika mnogoboj 29. mesto
Stane Derganc športna gimnastika mnogoboj 30. mesto
Josip Kosmatin cestno kolesarstvo cestna dirka 36. mesto
Mihael Oswald športna gimnastika mnogoboj 36. mesto
Slavko Hlastan športna gimnastika mnogoboj 44. mesto
Rastko Poljšak športna gimnastika mnogoboj 45. mesto
Jože Primožič športna gimnastika mnogoboj 47. mesto

Pregled medalj

Država
Zlata medalja
Srebrna medalja
Bronasta medalja
Skupaj

Urnik in rezultati

04. May. 1924 - 27. Jul. 1924


atletika, 200 m
 Stane Perpar izpad v kvalifikacijah - finale
cestno kolesarstvo , cestna dirka
 Josip Kosmatin 36.m 7.18:24,0 - finale
cestno kolesarstvo , cestna dirka - ekipno
  (Kosmatin Josip) 10.m 21.57:22,6 - finale
športna gimnastika , konj z ročaji
 Stane Derganc 6.m 19,93 - finale
športna gimnastika , preskok
 Janez Porenta 6.m 9,98 - finale