Prijavi se na e-novice
POI Pariz 1924
Poletne olimpijske igre Pariz 1924
Drugič po letu 1900 je olimpijske igre gostil Pariz, tokrat tudi s slovensko udeležbo, ki je v francoski prestolnici pustila svoj pečat.
Kraj in čas: Pariz (Francija); 4. maj – 27. julij 1924
Ostali kandidati: Amsterdam, Barcelona, Los Angeles, Praga in Rim
Udeležba: 44 držav, 3089 športnikov
Število športov: 17 športov, 126 disciplin
Število športnikov: 11
Ogenj je prižgal: olimpijski ogenj so prvič prižgali v Amsterdamu leta 1928.
Igre je odprl: Gaston Doumergue (francoski predsednik)
Olimpijska prisega: Georges Andre
Povezava na MOK: POI Pariz 1924
Zanimivosti s poletnih olimpijskih iger Pariz 1924
Za vrnitev olimpijskega duha v mesto ob Seini je imel veliko zaslug Pierre de Coubertin, ki je svoj položaj na čelu krovne olimpijske organizacije prepuščal Belgijcu Henriju de Baillet-Latouru. Francozi so se to pot znali potruditi in tako popravili slab organizacijski vtis, ki je zaznamoval igre leta 1900. Vzorno so pripravili prizorišča (nov stadion s krožno stezo, plavalni stadion, ki je sprejel 10.000 gledalcev …) in vzorno uredili celo olimpijsko vas. S pariškimi igrami je nov list obrnilo tudi športno novinarstvo, saj so lahko športni navdušenci dogajanja v neposrednem prenosu poslušali tudi prek radijskih valov.
Igre so potekale brez prisotnosti nemških športnikov, ki so še naprej plačevali kazen za vlogo njihove države v prvi svetovni vojni. De Coubertin si je sicer prizadeval za roko sprave, a pri tem mu ni uspelo prepričati ostalih članov MOK.
Vlogo prvega zvezdnika POI je z izjemnimi predstavami prevzel finski atlet Paavo Nurmi, ki je na svojo stran pridobil tudi občinstvo. Finec je ob tem v žep pospravil kar pet zlatih medalj, dve si je priboril celo v roku ene ure. Nurmi je do štirih kolajn prišel že v Antwerpnu, še tri pa je dodal leta 1928 v Amsterdamu. Navduševal je tudi njegov rojak Ville Ritola, pa legendarni ameriški plavalec Johnny Weissmüller, ki se je nato na filmskih platnih predstavil v vlogi Tarzana, med junaki pa je bil tudi slovenski šampion Leon Štukelj.
Slovenci na POI 1924
Z olimpijskimi igrami v Parizu, kjer je nastopilo 11 slovenskih športnikov, se začne olimpijska era Leona Štuklja (1898 – 1999), nesporne legende slovenskega športa. V Novem mestu rojeni telovadec in pravnik, ki je gimnastično javnost navdušil že na svetovnem prvenstvu leta 1922, je v francoski prestolnici postal dvakratni olimpijski zmagovalec. Svetovno telovadno elito si je pokoril v mnogoboju, okrog vratu pa je prejel še zlato odličje za brezhibno vajo na drogu. Ob tem je član športnega društva Sokol, ki ga je ob vrnitvi v Novo mesto župan dr. Režek pozdravil z vzklikom: »Ave triumphator!«, osvojil še četrti mesti v preskoku in na krogih. Blesteli so tudi ostali slovenski telovadci. Poleg četrtega mesta v ekipnem tekmovanju, kjer so ob Štuklju nastopali še Janez Porenta, Stane Žilič, Michael Oswald, Stane Derganc, Stane Hlastan, Rastko Poljanšek in Jože Primožič, je četrto mesto na konju zasedel Hlastan, Derganc in Žilič pa sta osvojila peti mesti (plezanje in konj).
Mihael Oswald
športna gimnastika Disciplina:
ekipno, mnogoboj Rojen:
Višina:
Teža:
Matični klub:
Trener:
Rezultati na OI in ostalih športnih igrah
Medalje na OI: | 0x | 0x | 0x |
športna gimnastika ekipno 4. mesto
športna gimnastika mnogoboj 36. mesto
Vrhunci kariere
športna gimnastika , mnogoboj
Slovenski uspehi
Do 10 mesta
Leon Štukelj | športna gimnastika | drog | 1. mesto | |
Leon Štukelj | športna gimnastika | mnogoboj | 1. mesto | |
Stane Derganc, Slavko Hlastan, Mihael Oswald, Rastko Poljšak, Janez Porenta, Jože Primožič, Leon Štukelj, Stane Žilič | športna gimnastika | ekipno | 4. mesto | |
Slavko Hlastan | športna gimnastika | konj na šir | 4. mesto | |
Stane Derganc | športna gimnastika | konj na šir | 5. mesto | |
Stane Žilič | športna gimnastika | plezanje po vrvi | 5. mesto | |
Janez Porenta | športna gimnastika | plezanje po vrvi | 6. mesto | |
Janez Porenta | športna gimnastika | preskok | 6. mesto | |
Stane Derganc | športna gimnastika | konj z ročaji | 6. mesto | |
Josip Kosmatin | cestno kolesarstvo | cestna dirka - ekipno | 10. mesto |
Janez Porenta | športna gimnastika | mnogoboj | 20. mesto | |
Vladimir Seunig | konjeništvo - dresura | dresura | 24. mesto | |
Stane Žilič | športna gimnastika | mnogoboj | 29. mesto | |
Stane Derganc | športna gimnastika | mnogoboj | 30. mesto | |
Josip Kosmatin | cestno kolesarstvo | cestna dirka | 36. mesto | |
Mihael Oswald | športna gimnastika | mnogoboj | 36. mesto | |
Slavko Hlastan | športna gimnastika | mnogoboj | 44. mesto | |
Rastko Poljšak | športna gimnastika | mnogoboj | 45. mesto | |
Jože Primožič | športna gimnastika | mnogoboj | 47. mesto |
Reprezentanca
Športi
Rezultati
Reprezentanca
Pregled medalj
Država | Zlata medalja |
Srebrna medalja |
Bronasta medalja |
Skupaj |
---|
Urnik in rezultati
04. maj. 1924 - 27. jul. 1924
atletika, 200 m
cestno kolesarstvo , cestna dirka
cestno kolesarstvo , cestna dirka - ekipno
konjeništvo - dresura, dresura
športna gimnastika , drog
športna gimnastika , ekipno
športna gimnastika , konj na šir
Stane Derganc 5.m 9,85 - finale
športna gimnastika , konj z ročaji
športna gimnastika , mnogoboj
Janez Porenta 20.m 100,172 - finale
Stane Žilič 29.m 95,523 - finale
Stane Derganc 30.m 95,293 - finale
Mihael Oswald 36.m 91,066 - finale
Slavko Hlastan 44.m 81,249 - finale
Rastko Poljšak 45.m 77,665 - finale
Jože Primožič 47.m 77,393 - finale
športna gimnastika , plezanje po vrvi
Janez Porenta 6.m 8,4 - finale