Za vrnitev olimpijskega duha v mesto ob Seini je imel veliko zaslug Pierre de Coubertin, ki je svoj položaj na čelu krovne olimpijske organizacije prepuščal Belgijcu Henriju de Baillet-Latouru. Francozi so se to pot znali potruditi in tako popravili slab organizacijski vtis, ki je zaznamoval igre leta 1900. Vzorno so pripravili prizorišča (nov stadion s krožno stezo, plavalni stadion, ki je sprejel 10.000 gledalcev …) in vzorno uredili celo olimpijsko vas. S pariškimi igrami je nov list obrnilo tudi športno novinarstvo, saj so lahko športni navdušenci dogajanja v neposrednem prenosu poslušali tudi prek radijskih valov.

Igre so potekale brez prisotnosti nemških športnikov, ki so še naprej plačevali kazen za vlogo njihove države v prvi svetovni vojni. De Coubertin si je sicer prizadeval za roko sprave, a pri tem mu ni uspelo prepričati ostalih članov MOK.

Vlogo prvega zvezdnika POI je z izjemnimi predstavami prevzel finski atlet Paavo Nurmi, ki je na svojo stran pridobil tudi občinstvo. Finec je ob tem v žep pospravil kar pet zlatih medalj, dve si je priboril celo v roku ene ure. Nurmi je do štirih kolajn prišel že v Antwerpnu, še tri pa je dodal leta 1928 v Amsterdamu. Navduševal je tudi njegov rojak Ville Ritola, pa legendarni ameriški plavalec Johnny Weissmüller, ki se je nato na filmskih platnih predstavil v vlogi Tarzana, med junaki pa je bil tudi slovenski šampion Leon Štukelj.

Slovenci na POI 1924

Z olimpijskimi igrami v Parizu, kjer je nastopilo 11 slovenskih športnikov, se začne olimpijska era Leona Štuklja (1898 – 1999), nesporne legende slovenskega športa. V Novem mestu rojeni telovadec in pravnik, ki je gimnastično javnost navdušil že na svetovnem prvenstvu leta 1922, je v francoski prestolnici postal dvakratni olimpijski zmagovalec. Svetovno telovadno elito si je pokoril v mnogoboju, okrog vratu pa je prejel še zlato odličje za brezhibno vajo na drogu. Ob tem je član športnega društva Sokol, ki ga je ob vrnitvi v Novo mesto župan dr. Režek pozdravil z vzklikom: »Ave triumphator!«, osvojil še četrti mesti v preskoku in na krogih. Blesteli so tudi ostali slovenski telovadci. Poleg četrtega mesta v ekipnem tekmovanju, kjer so ob Štuklju nastopali še Janez Porenta, Stane Žilič, Michael Oswald, Stane Derganc, Stane Hlastan, Rastko Poljanšek in Jože Primožič, je četrto mesto na konju zasedel Hlastan, Derganc in Žilič pa sta osvojila peti mesti (plezanje in konj).