POI Seul 1988

Poletne olimpijske igre Seul 1988

Prvič po dvanajstih letih so se olimpijskih iger ponovno udeležile vse vodilne športne države razen Kube in Etiopije. Bojkota iz Moskve (1980) in Los Angelesa (1984) se nista ponovila predvsem zaradi splošnega zmanjšanja napetosti v svetovni politiki. Olimpijske igre v Južni Koreji so po dveh sušnih obdobjih znova prinesle soočenje športnikov iz ZDA in SZ. Slovenski športniki pa so še zadnjič nastopili pod jugoslovansko zastavo.

 

Kraj in čas: Seul (Južna Koreja); 17. september – 2. oktober 1988
Ostali kandidati: Nagoja
Udeležba: 159 držav, 8391 športnikov
Število športov: 25 športov, 237 disciplin
Število slovenskih športnikov: ??? iz Slovenije znotraj 24-članske jugoslovanske reprezentance
Ogenj je prižgal: Chong Son-man, Kim Won-tak in Son Mi-jong (atleti)
Igre je odprl: Roh Tae-woo (predsednik Južne Koreje)
Olimpijska prisega: Hur Jae (košarka), Son Mi-na (rokomet)
Povezava na MOK: POI Seul 1988

več

Zanimivosti s poletnih olimpijskih iger Seul 1988

Živobarvna kulisa

Športniki in športnice so na otvoritveni slovesnosti v Seulu prišli na stadion tudi v svojih narodnih nošah.

Po letu 1964, ko je OI gostil Tokio na Japonskem, so se najboljši športniki sveta znova zbrali na azijskih tleh. Za trenja, ki so postala že sestavni del olimpijskega dogajanja, je tokrat poskrbelo sovraštvo med Južno in Severno Korejo. Slednja na olimpijska prizorišča ni poslala svojih tekmovalcev. Vse udeležence pa je navdušila gostoljubnost domačinov, ki je skladno z dobro organizacijo skrbela za prijeten športni festival. Skazil ga je le odmeven škandal z dopingom v moškem teku na 100 metrov.

Olimpijski vrhunci

Kanadčan Ben Johnson in Američan Carl Lewis sta v teku na 100 metrov poskrbela za pravo poslastico iger. Sprint je z izjemnim časom 9,79 dobil Kanadčan. Kmalu pa so mu dokazali jemanje steroidov, tako da je bil naposled ob svoje zlato. Prejel ga je Lewis, ki je bil ob tem še drugi na še enkrat daljši razdalji, s štafeto 4x100 metrov pa je postal olimpijski prvak.

Vseeno pa Američani niso bili prva velesila iger, saj sta Sovjetska zveza (55 kolajn) in NDR (37) dokazali športno premoč nad zahodnimi državami. V atletiki sta tekmovanja zaznamovala še ukrajinski skakalec ob palici Sergej Bubka, ki je kot prvi preskočil magično mejo šestih metrov in postal olimpijski prvak, in legendarna Florence Griffith – Joyner. Nepozabna “Flo-Jo”, ki je nepričakovano umrla septembra leta 1998, je v Seulu slavila zmagi na 100 in 200 metrov, kot članica štafet 4x100 in 4x400 metrov pa je prejela še dve zlati kolajni.

Najbolj vztrajna zbiralca žlahtne kovine sta bila izjemna nemška plavalka Kristin Otto, ki je pobrala kar šest zlatih odličij, in plavalec Matt Biondi, ki je osvojil pet zlatih ter po eno srebrno in bronasto medaljo.

Slovenci in POI 1988

Z olimpijskimi igrami v Seulu se je končalo obdobje slovenskih nastopov pod zastavo Socialistične federativne republike Jugoslavije. V Južni Koreji je jugoslovanske barve branilo 24 športnikov (od tega tri športnice) iz Slovenije. Za največ navdušenja pa so, podobno kot že v Los Angelesu, poskrbeli tekmovalci v moštvenih športih.

V izjemni generaciji košarkarske reprezentance, ki je do razpada države nato osvojila še naslova evropskega in svetovnega prvaka, je nastopil tudi Jure Zdovc. Branilec iz Slovenskih Konjic je z ekipo, ki jo je vodil trener Dušan Ivković, osvojil srebrno kolajno. Dosežku moške reprezentance so sledila tudi dekleta. Srebro sta tedaj okrog vratu prejeli tudi »ježičanki« Polona Dornik in Stojana Vangelovska.

Uspešna je bila tudi moška rokometna reprezentanca Jugoslavije. »Plavi« so za Sovjetsko zvezo in domačo izbrano vrsto osvojili tretje mesto. Člana bronaste ekipe sta bila tudi vratar Rolando Pušnik, ki je na ta način prejel še drugo olimpijsko odličje, in Iztok Puc. Slednji je nato na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti nastopil za hrvaško reprezentanco, v Sydneyju štiri leta pozneje pa v dresu s slovenskim grbom.

Sicer pa so igre leta 1988 napovedale tudi sanjsko obdobje slovenskega ali bolje rečeno blejskega veslanja, ki je nato v uvodnem desetletju samostojne olimpijske poti Sloveniji prineslo toliko veselja. V Seulu sta si bronasto odličje v dvojcu brez krmarja priveslala Sadik Mujkič in Bojan Prešeren. Osmo mesto pa je osvojil dvojec Sašo Mirjanič-Milan Janša s krmarjem Romanom Ambrožičem.

Sašo Mirjanič

Mirjanič Sašo
Šport:
veslanje
Disciplina:
dvojec s krmarjem
Rojen:
Višina:
Teža:
Matični klub:
Trener:

Rezultati na OI in ostalih športnih igrah

Medalje na OI:
SI LANGUEDOC - ROUSSILLON 1993
veslanje 4. mesto

POI BARCELONA 1992
veslanje 3. mesto
veslanje 3. mesto

POI SEUL 1988
veslanje dvojec s krmarjem 8. mesto

Vrhunci kariere

Slovenski uspehi

Polona Dornik košarka,ekipa
Jure Zdovc košarka,ekipa
Igor Puc, Rolando Pušnik rokomet,ekipa
Sadik Mujkić, Bojan Prešern veslanje,dvojec brez krmarja Rezultat:6:41,01

Do 10 mesta

Polona Dornik košarka ekipa 2. mesto
Jure Zdovc košarka ekipa 2. mesto
Igor Puc, Rolando Pušnik rokomet ekipa 3. mesto
Sadik Mujkić, Bojan Prešern veslanje dvojec brez krmarja 3. mesto
Janez Ambrožič, Milan Janša, Sašo Mirjanič veslanje dvojec s krmarjem 8. mesto
Darjan Petrič plavanje 1500 m prosto 8. mesto
Srečko Katanec nogomet ekipa nogomet 9. mesto
Valter Bonča, Sandi Papež, Jože Smole, Robert Šebenik cestno kolesarstvo cestna dirka - ekipno 15. mesto
Igor Majcen plavanje 1500 m prosto 18. mesto
Darjan Petrič plavanje 400 m prosto 20. mesto
Mirko Vindiš atletika maraton 25. mesto
Rajmond Debevec strelstvo zračna puška 25. mesto
Igor Majcen plavanje 400 m prosto 28. mesto
Valter Bonča cestno kolesarstvo cestna dirka 78. mesto
Lojze Kolman športna gimnastika mnogoboj 82. mesto

Pregled medalj

Država
Zlata medalja
Srebrna medalja
Bronasta medalja
Skupaj

Urnik in rezultati

17. sep. 1988 - 02. okt. 1988


atletika, 400 m ovire
 Rok Kopitar izpad v kvalifikacijah 50,54 (PR) - finale
cestno kolesarstvo , cestna dirka
 Valter Bonča 78.m 4.33:06 - finale
športna gimnastika , mnogoboj
 Lojze Kolman 82.m 112,50 - finale